S predstavitvijo modela Sanrivatti ONE na sedežu podjetja v parku Cleantech v nizozemskem Arnhemu projekt, ki se je maja 2026 prvič javno predstavil, ponuja popoln vpogled v svoj prvi hiperavtomobil.
Podjetje je ustanovil urugvajski avtomobilski inženir Santiago Sánchez Rivero, ki je študiral na Nizozemskem in tam zbral mednarodno ekipo inženirjev, oblikovalcev in specializiranih partnerjev.
Prikazani razstavni avtomobil (showcar) združuje nenavadno arhitekturo vozila s poudarkom na analogni vozni mehaniki. V središču koncepta je tako imenovana »Apex« pozicija. Za razliko od običajnih športnih avtomobilov s sredinsko vgrajenim motorjem voznik ne sedi globoko zavaljen za sprednjo osjo, temveč bolj naprej in bolj centralno v podprti, rahlo naprej nagnjeni drži, ki spominja na ergonomijo dirkalnega motocikla.






Glede na interne simulacije proizvajalca za tretji ovinek dirkališča v Silverstonu naj bi ta postavitev v primerjavi s referenčnimi vozili omogočala povprečno 3,2-krat večjo vidno površino steze, pri čemer gre še vedno za virtualne meritve in ne za preverjene čase krogov.
Tudi pri pogonu gre Sanrivatti po svoji poti in se v prid klasičnega atmosferskega motorja odpoveduje elektrifikaciji. V zadnjem delu 1.200 milimetrov nizkega vozila z medosno razdaljo 2.850 milimetrov, ki temelji na karbonskem monokoku, deluje 5,5-litrski deset-valjni motor podjetja Judd Power.
Kot začasne razvojne cilje proizvajalec navaja moč 597 kW oziroma 800 KM pri 9.000 vrtljajih na minuto ter največji navor 700 njutonmetrov. Prenos moči na zadnji kolesni par prevzema zaporedni šeststopenjski menjalnik z vzvratno prestavo podjetja Hewland.










Pri ciljni suhi trasi 1.100 kilogramov to znese izračunano razmerje med močjo in težo okoli 727 KM na tono, medtem ko je predvidena najvišja hitrost 330 kilometrov na uro. Načrtovano podvozje stavi na dvojna prečna vodila s pushrod drogovi ter ločenim krmiljenjem dviga in nagibanja.
Za upočasnjevanje skrbijo prezračevane karbonske zavore AP Racing s šestvaljnimi monoblok čeljustmi in premerom 380 milimetrov spredaj ter 355 milimetrov zadaj. Stik s cestiščem zagotavljajo 18-palčna kovana magnezijeva platišča Braid, na katerih so nameščene pnevmatike slick Michelin dimenzij 31/71 R18 spredaj in 34/71 R18 zadaj.




Karoserija, ki jo je oblikoval dizajner Robin van Tilborg, povzema proporce sivega sokola v strmoglavljenem letu ter elemente sodobnih vojaških letal. Enodelna kabina se tekoče zlije s silhueto, medtem ko dve veliki odprtini za dovod zraka spredaj vodita tok zraka skozi tunele v karoseriji vozila. Zadnji del z odprtimi karoserijskimi strukturami podpira odvajanje toplote motorja, kar dopolnjujeta veliko zadnje krilce nad difuzorjem in integriran rob za odtekanje zraka.
Ker je zdaj razkrito vozilo razstavni avtomobil in vsi tehnični podatki predstavljajo začasne razvojne cilje, podrobni razvoj sistema, preizkušanje voznega prototipa in končna validacija na dirkališču šele sledijo.
