76 dni bomo motorje Formule 1 slišali le iz zvočnikov in krivda je tukaj na strani varuhov pravil in večinskih lastnikov. Omejitve v pogledu testiranj pomenijo premor v dolžini skoraj poltretjega meseca med Abu Dabijem in Barcelono, torej od konca zadnjega dne testiranj v začetku lanskega decembra do pričetka zimskih testiranj sezone 2020 v Barceloni, ko bodo ekipe 19. februarja prvič na stezo v Circuit de Barcelona-Catalunya zapeljale z novimi stvaritvami.
Kdor sedaj to težko prenaša, temu je potrebno povedati, da so morali navijači v preteklosti pokazati še bistveno več potrpljenja. Od zadnje dirke sezone 1950 (na začetku septembra v Monzi) do uvodne dirke naslednje sezone 1951 v Monaku (konec maja), so morali navijači brez Formule 1 preživeti, sedaj se dobro primite, točno 8 mesecev in 24 dni! V redu, to je bila še kamena doba Formule 1, bi se lahko glasil odgovor. Že, toda veliko potrpljenja so morali navijači pokazati tudi med finalom sezone 1987 sredi novembra (Adelaide) in uvodno dirko sezone 1988 v začetku aprila (Rio de Janeiro). Torej že v modernejšem času je bilo potrebno čakati 124 dni. Vendar so lahko takrat ekipe prosto testirale.
V zadnjih letih se je uveljavilo, da se sezona Formule 1 prične v drugi polovici marca v Avstraliji. Toda to ni bilo vedno tako. Leta 1965 in 1968 so dirkači silvestrski večer preživeli v Južni Afriki in to ne zaradi odlične zabave ali edinstvenega programa ob slovesu leta, ki ga najdeš le v tej državi, temveč ker se je natanko 1. januarja pričela nova sezona Formule 1. In nekdanji zvezdniki – z razliko od današnjih – takrat niso šli že ob deseti uri zvečer v posteljo, da bi bili naslednji dan spočiti za dirko. Če pa se je to že zgodilo, verjemite, da so v sobe šli s prikupno spremljevalko. Leta 1965 so najboljši dirkači kot sta na primer Jim Clark ali Jack Brabham pošteno slavili vse do jutranjih ur.
Celo v 70-ih letih se je sezona začela zelo zgodaj, kot na primer 9. januarja leta 1977 v Argentini. Vendar kdor se je takrat veselil zgodnjega pričetka sezone, ta se je pozneje zelo dolgočasil. Vzemimo še en primer: Od prve dirke leta 1965 v East Londonu (v Južni Afriki), do druge dirke v Monaku, je minilo skoraj pet mesecev?! Še leta 1966 je trajalo obdobje brez dirk do 22. maja, šele takrat se je pričela sezona z uvodno dirko po knežjih ulicah Monte Carla.
Tako pozno še ni bilo odločeno nobeno prvenstvo Formule 1. 29. decembra 1962, je Graham Hill v Južnoafriškem East Londonu postal novi prvak. Za očeta Damona Hilla veliko časa za počitek ni bilo, kajti že 5. januarja leta 1963 je želel Hill starejši nastopiti na dirki Formule 1 v Novi Zelandiji, ki pa ni štela za prvenstvo. Neposredni leti so bili takrat prava redkost, kajti letala enostavno niso imela dosega. Po vmesnem postanku v Nairobiju sta Hill in njegov spremljevalec, dirkač Ireland, prispela v pakistanski Karači. Od tukaj pa naj bi z letalom družbe BOAC odletela naprej do Sydneyja v Avstraliji.
Na njuno žalost je imelo letalo družbe BOAC (British Overseas Airways Corporation) zamudo, kar je pakistanskim oblastem dalo priložnost, da si podrobno ogledajo dokumente gospodov Hill in Ireland. Pri tem so ugotovili, da nista imela certifikata za cepljenje proti rumeni mrzlici. Zaradi tega so organi oba dirkača Formule 1 na silvestrski večer pospremili v zapor. Graham Hill je pozneje o tem pripetljaju povedal: “Izgledalo je precej mračno, kajti pred rešetkami zaporne celice so patruljirali vojaki z nameščenimi bajoneti na puškah. Vendar pa so se Pakistanci pokazali kot zelo vljudni gostitelji, če izvzamemo prenočišče. Naročila sva steklenico brendija, ki je bila v trenutku prazna, zato sva naročila še eno. Silvestrski večer sva tako prebila za rešetkami, vendar pa z dobro voljo.“
Po enodnevni zamudi, je letalo družbe BOAC vendarle pristalo in oba lažje obdelana Britanca sta bila povabljena na letalo do Sydneyja. Izlet na Novo Zelandijo se za Grahama Hilla, ki se lahko pohvali s petimi zmagami v Monaku, ni izplačal. Na dirki je namreč krog pred koncem izpadel. Na poti domov, pa je izbral ruto, ki ni vodila preko Pakistana.
