Stremenje k vse večji optimizaciji pri razvoju in zasnovi avtomobilov vse bolj kliče tudi po uporabi umetne inteligence, še posebej pri super- in hiperšportnikih, pa tudi pri avtomobilih, ki jih bomo v naslednjih letih vozili navadni smrtniki.
To pomeni, da je potrebno do potankosti premisliti in optimizirati vse sestavne dele motorja, še posebej gibljive. Zmanjšati toleranco, trenje, inercijo; zmanjšati toplotno-mehanske izgube, biti pozorni na območja z največjo obremenitvijo, dinamiko hladilnih tekočin in mazivnih olj, poznati in maksimalno izrabiti značilnosti uporabljenih materialov pri najrazličnejših temperaturnih pogojih,… Pri razvoju in zasnovi zelo zmogljivega avtomobila je treba upoštevati vse našteto in še več.
Predstavljajte si trup letala, se pravi njegovo notranjost. Da bi okrepili strukturo, kovinski “okostje”, letalo vsebuje pregrade, oziroma ojačitve vzdolž navpične osi in pravokotno na smer trupa. Inženirji iščejo kombinacijo najlažje in najmočnejše zlitine in najbolj primerno obliko te pregrade.
Zakaj uporabljati steno ali pregrado, če je isti cilj mogoče doseči z manj materiala in temu primerno manjšo maso? Ali je bolj optimalna plošča z izvrtanimi luknjami ali rešetka? Simetrična ali nesimetrična in ojačitvami po vektorjih pričakovanega delovanja obremenitvenih sil?
V zadnjem času se za reševanje takšnih vprašanj uporabljajo evolucijski algoritmi, ki jih uporabljajo predvsem v drugih panogah (npr. vesoljski industriji, gradbeništvu, letalstvu). Zanimiv rezultat uporabe takšnih evolucijskih algoritmov v avtomobilski industriji je grški hiperšportnik po imenu Chaos.
V osnovi gre za računalniško simulacijo delovanja sil, ki delujejo na šasijo, računalnik tako preveri na milijone različic pregradne mreže, torej podpore, vse skupaj pa se preizkuša s kombinacijo testiranja in naključnih sprememb. Namesto ročnega je računalniško programiran algoritem za samodejno testiranje sprememb rešetk/pregrad – kjer se lahko odvzame material in kje je treba ojačati rešetko, kam ga postaviti in kakšen je optimalen polmer lokov, ki jih tvorijo rešetkasti elementi.
V primeru grškega hiperšportnika bodo tako zasnovane povezovalne palice in številni drugi elementi, ob bogati uporabi titana, ogljikovih vlaken in keramičnih kompozitov ter plastičnih polimerov, vsekakor poskrbeli za znižanje mase avtomobila. Chaosa naj bi poganjal 4,0-litrski prisilno polnjen V10-motor z 20 injektorji, 4 ventili na valj, odmičnimi gredmi iz titana in 3D-natiskanimi turbinami iz keramičnega kompozita (ki se primarno uporablja v vesoljski tehniki).
Premiera Chaosa je napovedana za ženevski salon 2021, vendar so glede na razmere v svetu zagotovo možne spremembe datuma predstavitve. Druge napovedane zanimivosti so pričakovana teža avtomobila pod 1.150 kilogramov in aerodinamična priprava na hitrosti nad 500 km/h s spremljajočimi pospeševalnimi g-silami. Poleg rekordne moči motorja (Grki obljubljajo 3.000 KM) se lahko napredna optimizacija uporablja tudi za vsakdanje avtomobile, zlasti na območju zmečkljivih con v primeru trka.
