Športni direktor formule 1 Ross Brawn je novo smer razvoja postavil že pred leti: “Ustvariti moramo Formulo 1, v kateri bo moštvo iz sredine lestvice na dober dan sposobno premagati tudi najboljše. Uspelo nam je povečati konkurenčnost na sredini lestvice, ne moremo pa si več privoščiti, da bi imeli dvofazno prvenstvo, kjer so razlike med prvimi in zadnjimi res velike.”
Eno orodje za dosego zastavljenih ciljev je zgornja meja dovoljenih stroškov, o kateri se je že veliko govorilo in pisalo. Začne se z mejo 145 milijonov dolarjev letno leta 2021, so leta 2023 pa se bo ta meja vsakič znižala za pet milijonov, na 135 milijonov. Kljub vsemu v zgornjo mejo proračuna marsičesa ne štejejo – na primer stroškov trženja, plač voznikov, plač treh najbolje plačanih zaposlenih ob voznikih, ipd.
Nekoliko v senci proračunske zgornje meje je sprememba, ki bo vsaj malo zgubala obraze aerodinamikov. Preprosto povedano – bolj kot je dirkaška ekipa uspešnejša, manj je dovoljeno razvijati avtomobil. To novo pravilo je precej pomembno tudi za razvoj dirkalnikov sezone 2022, saj bodo ekipe s svojo uvrstitvijo že letos “določile”, kakšni bodo njihovi dirkalniki prihodnjo sezono.
Kako pa bo natančno vse skupaj videti v vetrovniku ali v smislu računske obdelave dinamike tekočin (CFD) v naslednjih letih? Razlike med moštvi naj bi srednjeročno zmanjšali z različnimi omejitvami, odločilna pa je uvrstitev ekipe v letošnji sezoni.
