Prehitevanja so običajno najpomembnejši faktor zanimivosti dirke Formule 1. Pogled v statistiko razkriva, katere steze so najbolj razburljive, zanimivo pa je videti tudi, kako zanimivo je z zornega kota prehitevanj bilo tudi lansko leto.
V eri hibridnih motorjev, torej od leta 2014 dalje, se je število prehitevanj iz sezone v sezono precej spreminjalo in čeprav je bilo najprej mogoče opaziti trend naraščanja števila le-teh, so spremembe pravil leta 2017, ki so prinesle širše dirkalnike, ta trend obrnile navzdol. Kljub vsemu je leto 2019 ponovno prineslo nekaj več prehitevanj, a v lanski sezoni je bilo prehitevanj spet manj, tudi če gledamo povprečje prehitevanj na dirko.
Zanimiv je tudi pogled na graf glede povprečnega števila vseh prehitevanj na posameznem prizorišču, kjer vodi Portimao, na katerem je bila izpeljana le ena dirka Formule 1, sledijo mu Hockenheim, Baku, Šanghaj in Bahrajn.
Na drugi strani je bila lanska Imola za razliko od letošnje ena najbolj siromašnih, vsaj kar se prehitevanj tiče, celo za pregovorno prehitevanjem nenaklonjenem Monaku. Se pa poraja vprašanje, ali je res vsak prehitevalni manever vreden svojega imena in vpisa v seznam.
