Daleč pred Austinom se je leta 1984 zgodil njegov večji sosed Dallas, mesto, kjer je bil leta 1963 ustreljen John Fitzgerald Kennedy in kjer so bili 21 let kasneje navijači priča eni najbolj kontroverznih dirk prvenstva Formule 1 sploh.
V primeru Dallasa je šlo za ulično stezo, ki so jo pripravili na sejmišču v okolici stadiona Cotton Bowl, na katerem se je deset let po dirki Formule 1 odvijala nepozabna četrtfinalna tekma svetovnega prvenstva v nogometu med Nizozemsko in Brazilijo, ki so jo na koncu s 3 proti 2 dobili Južnoameričani in dobra dva tedna kasneje po zgrešeni enajstmetrovki Roberta Baggia v zrak dvignili tudi pokal za najboljšega na svetu.
Na uličnih dirkališčih asfalt nikoli ni v tako dobrem stanju kot na dirkališčih, a v Dallasu je bilo takrat vse skupaj še bolj pod nivojem, saj so dirkači, med njimi je bil najbolj glasen Keke Rosberg, asfalt označili za najslabšega na svetu sploh. Svoje je dodalo tudi dejstvo, da so del Fair Parka, kjer je potekala dirka, na novo preplastili, zaradi česar so se že takoj, ko so se dirkalniki podali na progo, zaplate asfalta pričele lepiti na gume in že tako grbinasta podlaga je postala še bolj nevozna.
Razpadajoč asfalt v kombinaciji z neznosno vročino (v Dallasu je bilo tisti prvi julijski teden več kot 40 stopinj Celzija), je razmere na dirkališču premaknil daleč če regularni nivo, a šov se je moral odvijati dalje, tudi ko je Piercarlo Ghinzani (Osella) med postankom v boksih omedlel in so ga k sebi spravili šele z vedrom vode, ki so ga zlili nanj. Jacques Laffite se je v soboto dopoldne v boksih pojavil kar v pižami.
V normalnih pogojih Keke Rosberg s svojo Williams-Hondo najverjetneje ne bi krojil samega vrha, saj je bil dirkalnik težko vodljiv, Hondin “turbak” pa preveč neukročen za resno kandidaturo za prvo mesto. Finec je startal z osme pozicije, a se je kmalu znašel med vodilnimi. v 35. krogu je švignil mimo Nigela Mansella in kljub temu, da je vmes padel za Alaina Prosta, je na koncu ciljno črto prečkal kot prvi. Severnjak se sicer ne bi smel prav dobro znajti v peklu Dallasa, a je imel vodno hlajeno podkapo, ki mu je omogočila, da je ohranil (dobesedno) hladno glavo.
Nigel Mansell, ki je startal s pole positiona, je po tem, ko ga je prehitel Rosberg, oplazil varnostni zid, kar je najverjetneje botrovalo temu, da je staknil okvaro menjalnika, zaradi česar je njegov zlato-črni Lotus obstal nekaj metrov pred ciljno črto. Britanec je skočil iz kokpita in poskusil avto potisniti prek ciljne črte, a je po nekaj metrih omedlel zaradi dehidracije in utrujenosti. Na koncu je dirko končalo vsega osem od 26 dirkačev, od katerih je kar štirinajst končalo v betonskih varnostnih ogradah.
Glede trčenja v zid je prav posebno zgodbo izpovedal Ayrton Senna, ki je v zidu končal v 47. krogu. Po trčenju je Brazilec svojemu tedanjemu šefu Patu Symondsu hitel razlagati naravnost neverjetno trditev, da ni sam zadel zidu, temveč se je le-ta moral premakniti, zaradi česar naj bi ga Senna zadel. Bil je tako siten, da je Symonds šel in preveril njegovo neverjetno trditev: “Šel sem si ogledat mesto, kjer je trčil in videl, da je imel prav. Pred tem je nekdo trčil v drug konec betonskega zidu, zaradi česar je na tem koncu le-ta izskočil za nekaj milimetrov. Senna je vozil tako precizno, da je teh nekaj milimetrov bilo dovolj za nesrečo.”
Trke Prosta, Senne, Piqueta, Laude in ostalih je najbolje izkoristil Rene Arnoux (Ferrari), ki je zaradi okvare motorja moral startati iz začelja in frustriran odpeljal dirko življenja, saj je na koncu na drugem mestu vsega 22 sekund zaostal za zmagovalcem Rosbergom.
