Marko Hanželič
Po dirki je bil sedemkratni svetovni prvak izjemno vesel, da mu je uspelo zmagati še stotič, hkrati pa je z ganljivo gesto in objemom poskušal potolažiti Landa Norrisa, s katerim sta bila trdo, a pošteno bitko za zmago. Na koncu so prevladale izkušnje in tudi nekaj sreče.
“Dolgo je trajalo, da sem uspel priti do številke sto in včasih sem že bil v dvomih, ali bom sploh kdaj prišel do te številke. Lepo in hkrati bridko je bilo videti, kako dobro vozi Lando Norris v dirkalniku moje nekdanje ekipe. Na koncu je moštvo potegnilo pravo potezo, čeprav sam nisem želel zapustiti Landa na stezi, a hkrati nisem vedel, kaj bo z vremenom v naslednjih krogih.”
“Ko sem prišel iz boksov, pravzaprav nisem točno vedel, kje sem, a sem poskusil maksimalno napasti, kar je še poslabšal prihod dežja. Red Bull je izjemno močan v letošnji sezoni, tako da smo vse skupaj danes uspeli izpeljati v dobrem duhu. Videli bomo, kaj bodo prinesle naslednje dirke.”
Po dirki je bil dirkač McLarna razumljivo povsem na tleh: “Ne vem, kje naj sploh začnem. Moštvo mi je sporočilo, da lahko opravim menjavo koles, a menil sem, da je bolje, če ostanem na stezi. Storil sem vse, kar sem lahko, a mi je zmanjkalo sreče. Tudi zato, ker je bilo sprva rečeno, da ne bo deževalo močneje. Če količina dežja ne bi bila večja, bi se vse skupaj izšlo.”
“Vse skupaj je bila moja odločitev in zanjo nosim posledice, moram pa priznati, da mi v tem trenutku ni lahko,” je na vprašanje o tem, zakaj so se pri McLarnu odločili, da ne zavije v bokse in ali bi mu zmaga prinesla dodatno samozavest, odgovoril Norris in dodal: “Samozavest je tukaj. Vedel sem, da sem sposoben zmagati. Do dežja sem imel vse pod kontrolo, Lewis se mi je približal le zato, ker sem želel privarčevati nekaj goriva za zaključek dirke.”
