Potep z novim, električnim Twingom: Gradovi, serpentine in idilične jesenske barve

V iskanju zanimivih destinacij se pogosto odpravimo nekaj ur od doma, a včasih se vendarle izkaže, da je za popoln izlet potreben le kratek “skok čez plot”. Z novim, električnim Twingom smo se odpravili na kratek, a izjemno prijeten in poučen izlet v južni podaljšek naših Haloz – Zagorje!

Ko v istem stavku uporabimo besedi “izlet” in “Hrvaška”, misli večine Slovenk in Slovencev odtavajo k morju, a to še zdaleč ni edino, kar Hrvaška ponuja slovenskemu turistu. To misel lahko nekako prenesem tudi na avtomobil, ki smo ga tokrat gostili na testu – Renault Twingo E-Tech electric. Čeprav z obljubljenim dosegom 263 km (WLTP) nagovarja voznike, ki avtomobil uporabljajo predvsem za kratke, mestne vožnje, ta nasmejani Novomeščan zmore mnogo več. Pravzaprav zmore toliko več, da me je praktično vabil, naj ga peljem na izlet.

In kako bi mu rekel ne? Samo poglejmo ga – tako simpatičnemu in nasmejanemu avtomobilu na našem trgu že dolgo nismo bili priča. Podobno kot pri modelih 4 in 5 E-Tech gre tudi tukaj za Renaultov poskus obuditve legende in treba je priznati, da je ekipi oblikovalcev ponovno uspelo. Med prvo generacijo Twinga, ki je luč sveta ugledala leta 1992 na pariškem avtosalonu, in novo, električno četrto generacijo najdemo kopico vzporednic – vse od oblike sprednjih in zadnjih luči do treh rež na desni strani pokrova motorja. Ta sicer to ni več, saj pod njim najdemo le še odprtino rezervoarja za tekočino za pranje stekel. Celo danes že ikonično silhueto prve generacije jim je uspelo neverjetno natančno preslikati na novinca, kljub temu da ima novi Twingo za razliko od svojega legendarnega prednika dodaten par vrat ter je v vse smeri bistveno zrasel; je namreč 35,6 cm daljši, 9 cm širši in 6,8 cm višji od izvirnika. A brez skrbi – kljub dodatnim centimetrom je Twingo še vedno majhen avto, ki se na mestnih ulicah počuti kot doma.

Da se ta prispevek ne sprevrže v roman o Twingovem videzu, bom raje nadaljeval kar s samim izletom. Tokratna odprava nas vodi v Trakoščan – natančneje do pravljičnega gradu, ki je od slovenske meje oddaljen le nekaj kilometrov. A še prej sem se ustavil v mestu, ki je prebivalcem vzhodne Slovenije že dobro znano – na Ptuju. Na nekdanjem prometnem križišču jantarne poti ob reki Dravi, kjer so se stikale poti med Italijo, Panonsko nižino, alpskimi dolinami in Balkanom, leži to slikovito mesto s koreninami v mlajši kameni dobi. V rimskih časih je Ptuj (takrat poimenovan Poetovio) dosegel razcvet z okoli 40.000 prebivalci, v srednjem veku pa se je uveljavil kot pomembno trgovsko središče z edinima ohranjenima srednjeveškima mestnima statutoma v celinskem delu Slovenije (iz let 1376 in 1513). Danes se njegovo slikovito srednjeveško jedro ponaša z več kot 770-letno tradicijo vinske kulture in kurentovanjem, enim največjih etnografskih festivalov v tem delu Evrope. Ker smo se na pot odpravili v začetku novembra, je bilo na ulicah še povsem tiho in mirno, v času pusta pa tu zavladajo kurenti in mesto napolnijo z živahnim vrvežem.

Nad mestnim jedrom se dviga Ptujski grad, ki stoji na griču, poseljenem že od 5. tisočletja pr. n. št. Tam so prebivalci antične Petovione postavili trdnjavo in svetišča, v zgodnjem srednjem veku pa je tu ležalo slovansko grobišče. Srednjeveška utrdba iz 11. stoletja je pod salzburško nadškofijo prešla k gospodom Ptujskim, ki so v tristo letih ustanovili dominikanski in minoritski samostan ter zgradili romarsko cerkev na Ptujski Gori; nagrobnik zadnjega med njimi, Friderika IX., pa je vzidan v grajsko pritličje. Po grofih Leslie (1656-1802) in zadnjih lastnikih Herbersteinih (1873-1945) je bil grad z bogato opremo nacionaliziran in priključen ptujskemu muzeju. Danes hrani najbolj obiskane zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: orožje, glasbila, tradicionalne pustne maske, fevdalno stanovanjsko kulturo, slike na steklu ter grajsko galerijo.

Izkaže se, da prav relacija med Ptujem in Trakoščanom ponuja idealne razmere za temeljit preizkus avtomobila – od ozkih srednjeveških ulic do regionalnih cest in avtoceste. Začnimo kar v mestu, kjer se Twingo zahvaljujoč zelo majhnemu obračalnemu krogu (le 9,87 metra), dobri preglednosti in odzivnosti pogonskega sklopa znajde naravnost odlično. Tudi parkiranje je zaradi kompaktnih mer sila preprosto, za piko na i pa poskrbi še vzvratna kamera, ki je del osnovne opreme. Iz Ptuja zapeljemo na avtocesto E59 v smeri Zagreba, po le 15 kilometrih pa jo zapustimo na prvem izvozu za mejnim prehodom Gruškovje (Varaždin/Ivanec/Trakoščan). Tudi na avtocesti se Twingo znajde dovolj dobro, čeprav se njegove mestne korenine pri višjih hitrostih kažejo predvsem pri zvočni izolaciji kabine. Mimogrede, Twingo E-Tech je elektronsko omejen na najvišjo hitrost 135 km/h, zato kazenskih točk, vsaj na avtocesti, ne boste nabirali.

Kmalu po izvozu z avtoceste pa Twingo na sedemkilometrskem odseku med Gornjim Macljem in Trakoščanom končno dobi priložnost, da pretegne vse svoje “konje”. No, teh je resda le 80, a kljub temu avto nikakor ne deluje podhranjen – nasprotno, do hitrosti 50 km/h je pravzaprav zelo poskočen, nad to mejo pa pospešuje precej bolj ležerno. Njegovo krivuljo moči najbolje opiše graf funkcije naravnega logaritma. Eh, dame in gospodje, gre le za nekaj srednješolske matematike! Kakorkoli že – Twingo resda ne bo zmagal na nobeni dirki v pospeševanju, se bo pa mnogo bolje znašel v zavojih. Ja, res je, ta majhen električni “šparovček” se med zavoji znajde bolje kot marsikateri nov električni avtomobil, katerega motorna zmogljivost je petkratnik Twingove, da o ceni niti ne izgubljam besed. Priznam, v zavojih sem zadnje čase bolj užival le v kakšnem “nabritem” BMW-ju ali Miniju. Vso to hvalo na področju dinamike pa si Twingo zasluži predvsem zaradi nizke mase (1.175 kg), zelo dobre nastavitve podvozja (zlasti na sprednji osi) in prijetno neposrednega volanskega mehanizma.

Dovolj o tehniki, prispeli smo namreč do Trakoščana oziroma natančneje do Trakoščanskega jezera, ki se razprostira pod vznožjem dvorca Trakoščan. Gre za približno 1,5 kilometra dolgo in okoli 17 hektarjev veliko umetno jezero s povprečno globino 2,5 metra, ki je nastalo sredi 19. stoletja (med letoma 1853 in 1862) z zajezitvijo reke Bednje ob preureditvi grajskega posestva v romantični krajinski park. Čeprav danes spet ustvarja značilno kuliso gradu in ponuja prijetno sprehajalno pot skozi gozdni park, po kateri smo se do samega dvorca tudi sprehodili, je bilo jezero med letoma 2022 in 2024 povsem izpraznjeno. V obsežnem sanacijskem projektu so namreč z dna odstranili več kot 200.000 kubičnih metrov (prek 400.000 ton) desetletja nakopičenega mulja ter hkrati obnovili in prilagodili obrežno pot.

Sprehod od parkirišča na severni strani jezera do dvorca traja približno 30 minut, če pa je vaš tempo bolj ležeren ali preprosto uživate v sproščenem ritmu krajinskega parka, še kakšno minutko več. Seveda je mogoče parkirati tudi bližje samemu dvorcu, a sem se sam raje odločil za sprehod. Zaradi svoje izstopajoče arhitekturne zasnove si je dvorec prislužil vzdevek hrvaški Neuschwanstein, njegove korenine pa segajo v 13. stoletje, ko so postavili prve temelje. Skozi burno preteklost je posest menjala več vplivnih gospodarjev – med drugim so ji poveljevali grofje Celjski, pozneje pa jo je Matija Korvin, v ljudskem izročilu znan kot kralj Matjaž, prepustil svojemu sinu, dokler ni dvorca leta 1584 odkupila rodbina Drašković. Prav njen član, tedanji podmaršal Jurij V. Drašković, je v 19. stoletju poslopju vdahnil današnjo renesančno zunanjost in ga umestil v romantični park.

Po koncu druge svetovne vojne je bil dvorec nacionaliziran, danes pa v lasti Republike Hrvaške deluje kot muzej, turistična znamenitost in občasno protokolarno prizorišče. V novejši zgodovini se je v spomin zapisal kot kraj, kjer sta Jadranka Kosor in Borut Pahor sklenila dogovor, ki je Hrvaški omogočil nadaljevanje pogajanj z Evropsko unijo ter vodil v arbitražni sporazum o načinu reševanja meje med državama. Poleg tega so okoliške ceste v preteklih letih gostile tudi svetovno prvenstvo v reliju, saj se je tik pod slikovitim dvorcem začela ena izmed hitrostnih preizkušenj za najboljše reli voznike na svetu.

Moje druženje s Twingom pa se s tem počasi bliža koncu. No, pravzaprav me čaka še slaba ura vožnje domov – pa bo Twingu s svojo baterijo precej skromne kapacitete 27,5 kWh to uspelo? Glede na to, da je ta majhen Novomeščan opremljen z baterijo kemične sestave LFP (litij-železo-fosfat), sem ga pred odhodom do 100 % lahko napolnil brez slabe vesti, da bo to sčasoma negativno vplivalo na njeno zmogljivost – kemija LFP to namreč dopušča. Trakoščan sem zapustil s približno 65 % polno baterijo, zato sem do doma brez vsakršnih skrbi prispel s 36 % energije.

Med druženjem sem s Twingom zabeležil povprečno porabo 14,6 kWh na sto prevoženih kilometrov, kar zadošča za 190 kilometrov realnega dosega. Ja, doseg je res precej majhen. Pa je to zares težava? Statistika pravi, da povprečen Slovenec dnevno prevozi 32,4 kilometra. Torej, če dnevno prevozite petkrat več kot povprečen Slovenec (162 km) ali manj, to za vas najverjetneje ni težava. Razen če vozite pretežno po avtocesti – poraba takrat naraste na približno 22 kWh/100 km, s tem pa doseg pade na le 125 kilometrov.

Majhna baterija pa vendarle prinaša dve veliki prednosti. Prva je znižanje mase, zaradi česar je Renaultu uspelo v Twinga vgraditi mehkejše in udobnejše podvozje, ne da bi se karoserija v ovinkih pretirano nagibala. Druga prednost pa je polnjenje, ki je zaradi majhne kapacitete baterije precej hitro. V osnovi se Twingo polni s 6,6 kW na izmeničnem (AC) toku, v paketu Napredno polnjenje pa vam Renault za 600 € ponuja močnejši 11 kW AC polnilnik in, še pomembnejše, 50 kW polnilnik na enosmernem (DC) toku, ki baterijo na ustrezni polnilnici od 20 do 80 % napolni v 34 minutah. Vendar kot lastnik verjetno ne boste uporabljali ničesar od tega, saj se Twingo prek domače vtičnice zmore napolniti od 20 do 80 % v manj kot 8 urah – čez noč! To pomeni, da domače trifazne polnilnice za polnjenje Twinga ne potrebujete.

Toliko o Twingu in o našem kratkem, a poučnem in skoraj kičasto lepem jesenskem izletu. Pod črto je pa Twingo izjemno prijeten ter tudi presenetljivo udoben in prostoren avtomobil, ki kljub relativno majhni zalogi moči zmore potešiti potrebe tudi tistih, ki se včasih skozi kakšen ovinek radi zapeljete nekoliko bolj entuziastično. Če je bila prva generacija pred 34 leti manifest idealnega mestnega avtomobila, je nova, 4. generacija to štafeto odlično prevzela. Drznem si trditi, da bolje od 2. in 3. generacije Twinga. Osnovni Renault Twingo z opremo Evolution je pri trgovcih na voljo za 19.990 €, takšen, kot smo ga testirali, pa je v različici Techno in z nekaj dodatne opreme lahko vaš za 23.590 €.

PREIZKUS VOZILA JE OMOGOČILO PODJETJE

Najnovejše

Mercedes SLR McLaren «Stirling Moss»: Zadnji primerek bi lahko dosegel 6 milijonov dolarjev

Mercedes-Benz je izdelal le 75 primerkov modela SLR McLaren...

Dubajska policija odslej patruljira z 907-konjskim lamborghinijem

Policija v Dubaju je svoji svetovno znani floti visokozmogljivih...

Otroška igra na pariškem salonu: Najstnika sta razstavljenega mercedesa VLE zapeljala v steno

Novi električni enoprostorec VLE velja za enega najbolj družinam...

EZI EM05 in EM06: Novi majhni avtomobili

Električna lahka avtomobila, ki sta bila predstavljena v Parizu,...

Ne prezrite

Mercedes SLR McLaren «Stirling Moss»: Zadnji primerek bi lahko dosegel 6 milijonov dolarjev

Mercedes-Benz je izdelal le 75 primerkov modela SLR McLaren...

Dubajska policija odslej patruljira z 907-konjskim lamborghinijem

Policija v Dubaju je svoji svetovno znani floti visokozmogljivih...

Otroška igra na pariškem salonu: Najstnika sta razstavljenega mercedesa VLE zapeljala v steno

Novi električni enoprostorec VLE velja za enega najbolj družinam...

EZI EM05 in EM06: Novi majhni avtomobili

Električna lahka avtomobila, ki sta bila predstavljena v Parizu,...

V senci spačka: Pogled nazaj na Citroën Dyane (1967–1983)

Morebitni nasledniki kultnega avtomobila imajo vedno težko nalogo. Čeprav...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj