Ko je Saab v začetku prejšnjega desetletja doživel bridki konec, je njegovo premoženje kupila družba New Electric Vehicle Sweden (NEVS). Pod novim lastništvom je podjetje začelo razvijati električno različico modela Saab 9-3, kreativno poimenovano NEVS 9-3EV. Ta je ponujala približno 175 konjskih moči in 300 kilometrov dosega. Prve dobave modela 9-3EV naj bi izvedli konec leta 2018, a avtomobil nikoli ni dosegel serijske proizvodnje.
V začetku naslednjega leta je skupina Evergrande Group s sedežem na Kitajskem kupila večinski delež v podjetju NEVS. Skupina Evergrande Group je leta 2018 za 2 milijardi dolarjev kupila tudi družbo Faraday Future. Leta 2020 je korporacija želela okrepiti svoj vpliv na področju električnih vozil, zato je v celoti prevzela družbo NEVS.
Približno v istem času se je skupina Evergrande Group soočila z vrsto finančnih težav in zato želela prodati podjetje NEVS. Da bi preprečil stečaj, je družba NEVS napovedala, da bo prešla v “način hibernacije” in odpustila zaposlene. To pomeni, da bo podjetje odpustilo približno 95 odstotkov svojih delavcev.
Kljub temu je NEVS želel predstaviti tudi enega od svojih projektov kot dokaz svojih inženirskih sposobnosti in pokazali so prototip Emily GT. Ekipa nekdanjih inženirjev podjetja Saab je bila med delom pri NEVS trdno odločena, da bo ustvarila povsem drugačno vrsto električnega avtomobila. NEVS Emily GT, ki ga poganja ogromen baterijski sklop s 175 kilovatnimi urami, ima doseg kar 970 kilometrov.
S tako veliko baterijo bi bilo skoraj tisoč kilometrov dosega vsekakor realnih. Toda doseg ni njegovo edino orožje. Emily GT ima štiri elektromotorje, ki so vgrajeni v kolesa. Vsak motor lahko proizvede 120 konjskih moči, kar skupaj znaša 480 “konjev” sistemske moči.
Četudi je 480 konjskih moči solidna moč, je najbolj impresivna lastnost teh motorjev njihova sposobnost vektoriranja navora. Emily GT ponuja pristno vektoriranje navora, kar omogoča izjemno vodljivost, ki je pri večini vozil takšnega značaja preprosto ni mogoče doseči. Poleg tega se s premikom motorjev v notranjost koles zaradi manjšega mehanskega trenja poveča tudi učinkovitost, kar je dokaz, da se zmogljivosti in ekonomičnost lahko znajdejo v skupnem paketu.
