Prav je, da najprej na kratko predstavimo ta kupe, ki je v preteklosti poskrbel za nemalo pogledov, tako iz občudovanja kot nerazumevanja.
Ime: Maybach Exelero
Premiera: Tempodrom Berlin, 2005
Tehnični podatki: dolžina 5,83 metra, širina 2,12 metra, višina 1,38 metra, 5,9-litrski biturbo V12, 700 KM, 1.020 Nm, 5-stopenjski samodejni menjalnik, lastna masa 2.730 kg, 4,4 sekunde do 100 km/h, najvišja hitrost 351 km/h
In v čem je ozadje tega avtomobila?
Z modelom Exelero sta Maybach in proizvajalec pnevmatik Fulda pred več kot 15 leti združila moči in postavila luksuzni kupe na resnično velika kolesa: 23-palčna platišča s 315 pnevmatikami, ki izražajo, kaj naj bi Exelero bil: To pomeni, da gre za testno vozilo za hitre pnevmatike in hkrati za nosilec podobe istoimenskih pnevmatik Exelero podjetja Fulda. Zelo elegantni Fulda-Maybach je bil za testno vozilo precej vroč avtomobil: rešetka hladilnika je spominjala na okno celice, ob katerem je ob zagonu motorja sikalo 700 KM. Linija zadaj je bila skoraj vitka, nežna oblika, ki je spominjala na Bentley GT. Ozke stranske cevi so s sikanjem odvajale izpušne pline iz dvanajstih valjev. Zadnji del je s svojim oblikovnim jezikom vzbujal spomine na klasični Maybach iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Drzen visokozmogljiv avtomobil je imel le eno pomanjkljivost: ostal je enkraten primerek.
Z modelom Exelero sta proizvajalec luksuznih avtomobilov, ki ga je oživil (takratni) DaimlerChrysler, in več kot 100 let star proizvajalec pnevmatik obnovila sodelovanje, ki je v tej obliki obstajalo že pred več kot 60 leti. Takrat je poenostavljeno vozilo, ki je temeljilo na modelu Maybach SW 38, omogočalo testiranje pnevmatik pri hitrosti 200 km/h, kar je bilo v tistem času več kot spoštljivo. Fulda se je na to sodelovanje spomnila, ko so iskali testni avtomobil za novo visokotehnološko pnevmatiko Exelero. Najbolj ekstremna dimenzija te pnevmatike je 315/25 ZR 23 in je odobrena za hitrosti nad 350 km/h – kot standardna pnevmatika. Zato je bilo za testno vozilo iskan avtomobil za visoke hitrosti, ne pa dirkalno vozilo.
Na sejmu IAA 2003 sta partnerja zapečatila svoje sodelovanje in določila, da mora vozilo temeljiti na modelu Maybach 57, imeti približno 700 KM, dosegati največjo hitrost 350 km/h in ne sme imeti retro dizajna. Poleg tega mora vozilo dobiti blagoslov TÜV-a. Dva profesorja in štirje študenti z Univerze uporabnih znanosti v Pforzheimu so skupaj z oblikovalci podjetja DaimlerChrysler ustvarili elegantno zunanjost vozila Exelero. Z limuzino Maybach ni imel veliko skupnega in nikakor ni bil pritlikavec: zaradi dolžine 5,89 metra, širine 2,14 metra in medosne razdalje 3,39 metra so bila primerna parkirna mesta zanj zelo redka. Notranjost kupeja, ki ga je izdelalo podjetje Stola v Torinu, je bila opremljena tako, kot bi si želeli pri športnem Maybachu: V tem avtomobilu so bili na voljo naravno usnje, neopren, prevlečena perforirana aluminijasta pločevina in ogljikova vlakna v črni in rdeči barvi.
Edinstveno vozilo je poganjal prirejen motor Maybach. Prostornina motorja V12 se je povečala s 5,6 na 5,9 litra, turbinsko polnjenje pa je bilo optimizirano. Rezultat je bil 700 KM pri 5.000 vrtljajih na minuto. Največji navor 1.020 Nm je bil na voljo pri 2.500 vrtljajih. 2,7 tone težak avtomobil je do 100 km/h pospešil v samo 4,4 sekunde, med testiranjem v Nardu pa je bila izmerjena najvišja hitrost 351,45 km/h. Kaj se je zgodilo z modelom Maybach Exelero? Po podatkih Top Gear je vozilo leta 2011 za 8 milijonov ameriških dolarjev kupil raper Birdman. Trenutno je vozilo v lasti podjetja Mechatronik.
