Kitajske blagovne znamke izkoriščajo vrzel v zakonodaji in se osredotočajo na hibridna vozila s priključkom, za katera veljajo precej nižje carine kot za čisto električna vozila.
V prizadevanjih za zaščito domače avtomobilske industrije je Evropska unija uvedla carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske, pri čemer nekatere blagovne znamke plačujejo carine v višini več kot 45 odstotkov. Kitajski proizvajalci avtomobilov pa so že našli načine, kako te kazni obiti. Ključna strategija je preusmeritev na priključno-hibridna električna vozila (PHEV), ki niso tako močno obdavčena s carinskimi dajatvami EU. Ta vrzel se za kitajske proizvajalce izkazuje za zelo donosno.
Nedavni podatki kažejo znatno povečanje uvoza hibridnih vozil iz Kitajske. BYD je na primer v prvi polovici leta v EU registriral 20.000 modelov tipa PHEV, kar je več kot trikrat več kot v celem lanskem letu. Ta sprememba strategije je finančno motivirana. Za električni avtomobil BYD Atto 3 EV veljajo carine, ki njegovo ceno povečajo za približno 10.000 EUR, medtem ko za hibridni avtomobil BYD Seal U s priključkom za polnjenje z električno energijo veljajo carine v višini le približno 4.000 EUR na njegovo začetno ceno 39.999 EUR. Podobno je tudi pri SAIC, matični družbi MG, ki za svoje električne avtomobile plačuje najvišje carine, zato je prodajo električnih avtomobilov zmanjšala za 60 %, hkrati pa povečala registracije hibridnih modelov.
EU se zaveda te vrzeli, vendar se zdi, da je ne želi zapreti. Po mnenju Beatrix Keim, direktorice Centra za avtomobilsko raziskovanje v Nemčiji, se je od kitajskih proizvajalcev pričakovalo, da bodo spremenili svojo strategijo za povečanje dobičkonosnosti. Namesto uvedbe novih carinskih dajatev na hibridne avtomobile Evropska komisija upa, da bo vprašanje rešila s pogajanji. Ta pristop kitajskim blagovnim znamkam omogoča nadaljnjo agresivno širitev na evropski trg, kjer predstavljajo izziv za lokalne proizvajalce v rastočem segmentu hibridnih avtomobilov.
