TEST: Tesla Model Y Rear-wheel drive Standard: Manj blišča, več razuma?

Tesla z različico Standard ponuja vstopnico v svet električne mobilnosti pod magično mejo 40 tisoč evrov (z upoštevano subvencijo), a pot do tja vodi prek številnih kompromisov.

Osnovna cena: 40.970 €
Cena testnega vozila: 40.970 €

Verjeli ali ne, mineva natanko deset let, odkar je Elon Musk stopil na oder in svetu prvič pokazal takrat še prototipno Teslo Model 3. To je bil avtomobil tako izjemnega pomena, da je več kot 134.000 ljudi vplačalo rezervacijo v višini 1.000 dolarjev za vozilo, ki ga do tistega trenutka sploh niso videli. Model 3 je obljubljal električno revolucijo – ne le zaradi impresivne tehnologije, temveč predvsem zaradi cene. Musk je namreč napovedal, da se bodo cene začele pri 35.000 dolarjih. Ko je bilo avtomobil čez leto in pol dejansko mogoče kupiti, je cena narasla na nič kaj ljudskih 50 tisočakov. Kljub temu si je Model 3 priboril naslov najuspešnejšega modela znamke doslej, sanje o dostopni Tesli pa so ostale žive.

Danes, skoraj deset let pozneje, sta na ceste – tudi slovenske – zapeljala modela, ki obljubljata prav to. Ker so ljubitelji znamke sprva pričakovali povsem novo platformo, so bili nekateri razočarani, ko je Tesla oktobra lani razkrila “Standard” različici Modela 3 in Modela Y – slednjega smo tokrat zapeljali na test.

Čeprav gre v osnovi pravzaprav le za novo modelno različico, je vizualna razlika med obema očitna – Model Y Standard je namreč ostal brez sprednjega in zadnjega LED-svetlobnega traka, ki je na nek način postal zaščitni znak prenovljenega modela. To pomeni, da je svetlobni podpis osnovne izvedenke nekoliko bolj konzervativen in manj prepoznaven, morda celo nekoliko manj skladen s sicer precej futuristično obliko avtomobila. Ker sta to največji oblikovni spremembi, ostalo predstavlja že precej znana, 4,79 metra dolga, 1,98 metra široka in 1,62 metra visoka osnova, ki bolj kot s svojo minimalistično obliko navduši s prostornostjo.

Model Y se od konkurence v svojem segmentu še vedno loči po zasnovi z dvema prtljažnima prostoroma. Glavni prtljažnik za drugo vrsto nudi prostornih 822 litrov, pri čemer velja izpostaviti razliko med modelnima različicama: medtem ko izvedenka Premium omogoča elektronsko upravljanje, se pri modelu Standard druga vrsta sedežev podre ročno. S podrtimi sedeži se prostor poveča na impresivnih 2.022 litrov. Precej manj navdušenja požanje sprednji prtljažnik. Pod pokrovom sicer ostaja 116 litrov prostornine, vendar ta ni več vodoodporen in nima več odtočnega kanala, zato je potrebna previdnost pri tem, kaj vanj shranite. Poleg tega je izdelava tega dela opazno površna in po mojem mnenju takšna rešitev preprosto nima mesta na avtomobilu v tem cenovnem razredu. Kljub omenjenim pomanjkljivostim Model Y ostaja zgled prostornosti, saj na zadnji klopi brez težav gosti tudi nadpovprečno visoke odrasle osebe. Je idealen avtomobil za prevoz košarkarjev, le da ti svojih moštvenih kolegov ne bodo mogli več spremljati na spodnjem 8-palčnem zaslonu, saj ga pri različici Standard ni več.

Notranjost ostaja znana, a velja izpostaviti nekaj sprememb. Prva je ta, da sedeži niso več oblečeni v usnje, temveč so le še delno usnjeni in na voljo izključno v črni barvi. Nad tem sicer ne vihamo nosu, saj so še vedno precej udobni, material pa je prijeten na otip. Nekoliko zbode le dejstvo, da niso več prezračevani, prav tako pa jih je mogoče nastavljati le prek osrednjega zaslona na dotik – z ergonomskega vidika povsem zgrešena rešitev. Raje bi videli ročno nastavljive sedeže, kot je Tesla storila pri volanskem drogu. Spremenjena je tudi sredinska konzola, ki namesto velikega zaprtega predala sedaj ponuja en ogromen odprt prostor. Predstavnice nežnejšega spola boste to rešitev hitro vzljubile, saj je tja mogoče odložiti tudi večjo torbico, medtem ko se bo pri nas, “mučenikih”, to mesto precej hitro spremenilo v improvizirano odlagališče odpadkov. Vse ostalo ostaja enako – minimalističnemu okolju še vedno dominira 15,4-palčni OLED zaslon z enim najboljših vmesnikov na trgu. Prav zaradi tega je Tesla eden redkih proizvajalcev, ki jim je uspelo upravljanje prek zaslona narediti znosno. Kljub temu pa moj predlog ostaja: Tesla, vsaj nekaj fizičnih stikal vam ne bi podrlo minimalizma.

Kar se tiče same izkušnje za volanom, zgodba ostaja skoraj enaka kot pri izvedenki Premium – večjih razlik v voznih lastnostih med modelnima različicama med testom nismo zasledili, se pa te pojavljajo bolj posredno. Podvozje je nastavljeno precej čvrsto in se z nepopolnostmi na cesti spopada solidno, čeprav se nekatere neravnine v kabino prenašajo nekoliko preveč neposredno. Tukaj velja izpostaviti, da se pri različici Standard iz podvozja v notranjost prenaša precej več hrupa kot pri dražjem modelu, prav tako pa je zaradi odsotnosti akustične zasteklitve več hrupa prisotnega tudi pri avtocestnih hitrostih. Volanski mehanizem ostaja tipičen za Teslo – s precej sintetičnim občutkom ne nudi povratnih informacij, čeprav je treba priznati, da je bolj neposreden kot pri nekaterih tekmecih. V ovinkih morda ne boste samozavestni kot Sébastien Loeb, boste pa na semaforjih z elektromotorjem, ki proizvede 220 kW in 420 Nm navora, zlahka pokazali svojo dominanco.

Z našo pretežno avtocestno vožnjo smo v precej hladnem marcu in na zimskih pnevmatikah dosegli porabo 17,5 kWh/100 km, kar je ob upoštevanju neugodnih pogojev precej dober rezultat. V mestu bo ta številka zlahka za kakšno tretjino manjša. Neuradni podatki kažejo, da neto kapaciteta baterije LFP znaša 60,5 kWh, kar zadošča za približno 350 kilometrov avtocestnega in precej več kot 400 kilometrov mestnega dosega. To je sicer manj od obljubljenih 534 km po merilnem ciklu WLTP, a kot smo z Modelom Y že dokazali, je z ustreznimi ukrepi mogoče doseči tudi to

Polnjenje je izjemno enostavno in hitro, čeprav je Model Y Standard opremljen s 175-kilovatnim polnilnikom, ki je za 75 kW šibkejši od modelov Premium. Obljubljenih 20 minut za polnjenje od 20 do 80 % smo z ustreznim predgretjem baterije dejansko dosegli.

Točno takšen Model Y Standard, kot ga vidite na fotografijah, je lahko vključno s stroški dostave in dokumentacije vaš za 40.970 €. Pa ga priporočamo? Če vam doseg ni prioriteta in izvedenke Long Range ne potrebujete, hkrati pa vam je pomembna prostornost, potem je odgovor povsem jasen – da. V kolikor pa potrebujete dodaten doseg, ki ga ponuja različica Long Range, raje izberite paket Premium in ne Standard. Zakaj? Razlika v ceni med izvedenkama Standard in Premium pri Modelu Y Long Range je le 3.000 €. Vendar za te tri tisočake razlike izgubite stvari, kot so sprednji in zadnji LED-trak, usnjena notranjost, ogrevani sedeži zadaj, ambientalna osvetlitev, steklena streha, električno nastavljiv volanski drog, matrični žarometi in še bi lahko naštevali. Zaradi omenjenih sprememb, ki so ponekod precej drastične (sploh streha, ki je sicer iz stekla, vendar je na notranji strani prekrita s tapeto – zakaj?), je razmerje med izgubljeno opremo in prihrankom precej nesmiselno. Morda je kruto, a resnično: zdi se, da so nekatere funkcije odstranili le zato, da bi se človek ob pogledu na različico Premium vprašal, zakaj ni bil bolj priden v šoli.