Majhni avtomobili imajo na splošno težave kot oldtimerji in youngtimerji. Preveč redko so jih ohranili, saj so bili že kot novi poceni.
Medtem ko je Mercedes ali BMW predstavljal vrednost sam po sebi, ki so jo negovali in dolgo vozili, so lastniki majhnih avtomobilov za njihovo vzdrževanje večinoma porabljali le malo denarja. Posledica tega je, da so nekateri mali avtomobili kljub robustni osnovi danes redki. Tako je tudi z zadnjo generacijo Toyote Starlet v Evropi, ki zdaj praznuje 30. obletnico.
Serija modelov Starlet P9 (serija 90), ki je bila predstavljena leta 1996, je nadaljevala z uveljavljenim konceptom kompaktnega avtomobila s tremi ali petimi vrati in strmim zadkom. Značilna in prepoznavna oblikovalska lastnost generacije P9 je bila linija pasu na sprednjih stranskih vratih, ki se je rahlo spuščala proti sprednjemu delu.
Na domačem japonskem trgu je Toyota ponudbo razdelila na tri različice: preprosto Reflet, športno Glanza in luksuzno opremljeno Carat. Različice Reflet (v različicah Base, F in X), Carat ter Glanza S so bile opremljene z dokazanim 1,3-litrskim štirivaljnim atmosferskim motorjem tipa 4E-FE. Na Japonskem je ta atmosferski motor glede na različico razvil okoli 85 KM, medtem ko je spektakularni Glanza V zahvaljujoč turbinskemu polnjenju dosegel kar 135 KM.
Za osnovno različico modela Reflet je bil na voljo tudi varčen dizelski motor 1N. Na podlagi petvratnega modela Reflet je Toyota na trg uvedla tudi Starlet Remix – pionir med križanci z rustikalnim terenskim videzom, vključno s širjenjem blatnikov, robustno oblogo, strešnimi nosilci in rezervnim kolesom, nameščenim zunaj na zadnjem delu vozila.
Pod karoserijo si je serija P9 delila tehnično platformo, podvozje in številne komponente s športnim kupejem Toyota Paseo. Zanimive razlike so bile opazne v notranjosti: medtem ko so različice Starleta z volanom na desni strani dobile lastno armaturno ploščo z višje nameščenimi srednjimi prezračevalnimi šobami, je različica z volanom na levi strani armaturno ploščo prevzela neposredno od modelov Tercel in Paseo.
V drugem četrtletju leta 1996 je Starlet EP91 končno prispel k evropskim trgovcem. Vsa vozila, namenjena za evropski trg, so bila enotno opremljena z atmosferskim motorjem 4E-FE, ki je v skladu z evropskimi specifikacijami dosegal moč 75 KM (55 kW). To je zadostovalo, da se je ta Starlet, ki je tehtal dobro tono, v 11,2 sekundah pospešil na 100 km/h. Največja možna hitrost je bila 170 km/h. ADAC je takrat notranjo opremo ocenil kot »sorazmerno skromno«, na zadnjih sedežih pa bi dvanajstletniki zagotovo dobili klavstrofobijo. Vsaj motor je bil živahen.
Trženje in različice opreme so se sicer od države do države precej razlikovale: v Nemčiji je osnovni model Starleta, imenovan preprosto »J«, stal 17.980 mark. VW Polo z 75 PS (vendar z zadnjimi vrati) je bil dražji za skoraj 5.000 DM. Toyota je za trivratni standardni Starlet zahtevala 19.980 mark, petvratni model pa je stal dodatnih 900 mark.
V Veliki Britaniji se je ponudba modelov sprva začela z osnovno različico 1.3 Sportif in višjo različico 1.3 CD (ki je serijsko vključevala CD-radio in pomično streho). Ob prenovi modelne palete leta 1998 je bila britanska ponudba prenovljena in je od takrat vključevala osnovni model 1.3 S, športno obarvan model 1.3 SR (z nižjim podvozjem, zadnjim spojlerjem in športnim izpuhom) ter popolnoma opremljeni model 1.3 GLS. V Švici je vrhunski model ustrezal stopnji opreme 1.3 Crystal.
V višjih različicah modelov so bili na voljo dodatki, kot so voznikov zračni meh, merilnik vrtljajev, električna stekla spredaj, nasloni za glavo na zadnjih sedežih in odbijači v barvi karoserije; protiblokirni sistem (ABS) in pomično strešno okno sta bila večinoma na voljo kot dodatna oprema. Za modelno leto 1998 je Toyota japonski različici namenila diskretno prenovo z na novo oblikovanimi sprednjimi odbijači, prenovljeno masko hladilnika, novimi zadnjimi svetilkami in osveženimi prevlekami sedežev. Julija 1999 se je končno po vsem svetu zaključila proizvodnja generacije P9.
Starlet je prepustil mesto svojemu neposrednemu nasledniku, Toyoti Yaris. Danes velja model P9 v krogu ljubiteljev »youngtimerjev« zaradi svoje izjemno trajne tehnologije in neuničljive mehanike za vzoren primer pregovorne zanesljivosti Toyote iz 90. let.
