Nekateri jim pravijo bargeboardi, za druge so bumerangi, v vsakem primeru pa gre za aerodinamični element, ki so ga lani kot prvi uporabili pri Mercedesu in vse bolj postaja nepogrešljivo orodje za vse ekipe v karavani F1.
Pri McLarnu so ga uporabili že na začetku sezone, Alfa Romeo in Red Bull sta svoji različici prvič uporabila na VN Francije, pri Williamsu so izboljšavo prvič uporabili v Silverstonu, Haas in Toro Rosso v Hockenheimu, druščini pa se je na VN Madžarske pridružil še Ferrari.
Zakaj je ta majhen del iz karbonskih vlaken tako zelo pomemben?
Pravzaprav gre za neke vrste paradoks – bargeboard je pravzaprav zasnovan tako, da (za razliko od tega, k čemu stremijo vsi v F1) s tokom zraka skozenj ustvarja rahel vzgon, podobno kot pri letalskih krilih. Vzgon se ustvarja tudi okoli drugih sestavnih delov dirkalnika, predvsem na zgornjem delu in ob straneh, kjer ga nevtralizirata zadnje krilo in podvozje, a vseeno predstavlja velik izziv za inženirje aerodinamike, ki se nenehno trudijo, vzgon izničiti v največji možni meri.
Situacija pri prečnih stabilizatorjih je malce drugačna, saj v tem primeru vzgon ustvari mehurček z visokim tlakom, zrak pa iz kanalov izteka ob straneh, s čimer zraku, ki prispe iz smeri sprednjih koles, onemogoča dostop do stranskega dela dirkalnika. Prav območje visokega tlaka sili zrak izpod koles vstran, s tem pa bistveno pripomore k zmanjševanju vzgona, ki se bi sicer pojavil, ko zrak potuje tik ob straneh dirkalnika. Bolj izrazita je ta bariera, manj je težav z vzgonom in več je potiska – še posebej pri nižjih hitrostih.
Pomembno vlogo razdelilnika zraka imajo bumerangi tudi pri toku zraka pod nosom dirkalnika in mimo elementov vzmetenja do podvozja. Mehurček visokega tlaka tudi v tem primeru tok zraka usmeri proti sredini dirkalnika in navzdol, s čimer izboljša pretok pod samim dirkalnikom.
V vsakem primeru uporaba teh aerodinamičnih elementov zahteva veliko nastavljanja, da izboljšan pretok zraka dejansko pripomore k izboljšanju podtlaka in izničitvi vzgona.
