Če bi dirka v Monzi potekala nekje v Ameriki, bi imela ekipa Ferrari v svojih vrstah tako imenovanega Spotterja (človeka, ki v ekipi skrbi za opozarjanje dirkača na stezi), ki bi Sebastiana Vettla preko radijske zveze opozoril: “Stop. Ne še zapeljat na stezo. Počakaj še.” Toda takšnega Spotterja v Formuli 1 ni in Vettel se je sam odločil, kako bo po svojem vrtenju v šikani Ascari zapeljal nazaj na stezo in kot vemo, prišlo je do bližnjega srečanja s Strollom.
Po tej napaki in trčenju s tekmecem, je bil Vettel deležen prave toče kritik. Najbolj so udrihali mediji in nekateri strokovnjaki, svoje pa so med dirko še dodali komisarji, ki so Nemcu naložili kazen 10 sekund Stop-and-Go, kar je druga najhujša kazen v Formuli 1, nad njo je le še diskvalifikacija.
A očitno so tako varuhi pravil, kot zagovorniki večje varnosti in predvsem kritiki iz vseh vogalov pozabili, da ima moderna Formula 1 resno težavo z vidljivostjo na stran. In Vettlovi dirkaški kolegi so si tukaj enotni: Vettel dejansko ni imel nobene možnosti, da se po vrtenju pravilno vrne v dirkaški promet na stezi. Krivda pa tiči v pogojih v kokpitu dirkalnika Formule 1. “Na podlagi oblike dirkalnika in s sistemom HANS praktično sploh ne moreš vrteti glave. Verjamem, da v tej situaciji zares ničesar ni videl,” je na primer povedal Pierre Gasly.
Tudi Lance Stroll, v katerega se je Vettel zaletel ob povratku na stezo, meni, da je v teh dirkalnikih skorajda nemogoče, da pogledaš na stran. Kajti tudi njemu ni šlo nič bolje, ko je hotel po vrtenju nadaljevati z dirkanjem. “Na desno nisem imel nobene vidljivosti,” pove Stroll. “V tem trenutku sem se enostavno želel vrniti nazaj v dirko. In pri teh dirkalnikih ne moreš storiti ničesar drugega. Gre torej le za igro ugibanja.“
Podobno ta primer opisuje tudi Vettel. Na svoji levi strani ni videl ničesar. “To je zaradi tega, ker imamo zelo visoko stranico kokpita. Vendar pa v nobenem primeru ne pride v poštev, da odstranimo to zaščito.” Vettel dodaja, da se je v veliki meri orientiral na to, kar je med vrtenjem, ob pogledu nazaj, spoznal v smeri ovinkov Lesmo. Namreč, “da je obstajala določena luknja,” opiše Vettel. “Toda potem ne začneš šteti. Bilo mi je jasno, da prihajajo dirkalniki, vendar pa sem tudi mislil, da se bom hitreje vrnil v dirko. Žal je trajalo dlje kot je bilo mišljeno.” Vettel prizna krivdo slabe presoje. “Kako sem se vrnil nazaj na stezo, to seveda ni bilo dobro.“
A postavlja se vprašanje: Kakšna bi bila rešitev za bodoče primere te vrste? Bi morda lahko res pomagali Spotterji, ki jih poznamo iz ameriških dirkalnih serij? Torej neke vrste opazovalci in svetovalci v eni osebi? Gasly ob tem pove: “Da, točno to.“
Ameriški dirkalni seriji NASCAR ali IndyCar že desetletja uspešno delata s Spotterji, ki ne podpirajo le dirkačev v nevarni situaciji, temveč imajo tudi pregled na dirko. V neki meri so govoreči 360 stopinjski pogled, ki ga dirkači iz svojih ozkih kokpitov nimajo. Vendar pa v vsaki ekipi Formule 1 obstajajo osebe, ki svoje dirkače skorajda že neprijetno natančno opazujejo. Gasly poudarja, da so sedaj te osebe poklicane na dolžnost: “Seveda želiš na dirki čim hitreje naprej, vendar pa bi moral v tem primeru inženir poseči vmes in reči: ‘Ne premikaj se!‘” Kakšna druga rešitev pa mu tako na hitro ne pade na misel, še doda Gasly, razen: “Najbolje, da se sploh ne zavrtiš.”
