Okoljevarstvena debata prizadeva vsa področja družbene pomembnosti, še posebej je tukaj na “udaru” prometni sektor kot glavni povzročitelj za podnebje škodljivega ogljikovega dioksida. Vožnja z avtomobili se bo dražila. V Nemčiji naj bi na primer do leta 2030 na njihovih cestah vozilo od sedem do deset milijonov električnih avtomobilov. Upajmo, da bodo do takrat rešili tudi oskrbo z električno energijo, pri čem pa smo znova v začaranem krogu. Vendar je tačas povpraševanje po električnih avtomobilih še dokaj majhno. Razlogov je veliko, naj si bo previsoka vstopna ovira (cena) ali pa ljudje še vedno ljubijo svoje konjičke na bencin ali dizel. Verjamemo, da slednji ljubijo tudi Formulo 1 kot je nekoč bila: hrumeča, glasna, surova.
V velikem kontekstu se Formula 1 pomika do obsežne spremembe pravil za leto 2021. Če izvzamemo vse meritve krilc in aerodinamične specifikacije, se mora glavno vprašanje glasiti: Kako bo motošport v tem vedno bolj perečem času klimatskih sprememb legitimiral svoj smisel obstoja? Sicer je to nekoliko pretirano, a v osnovi resnično in na mestu, česar se zaveda tudi Formula 1. Proces je namreč že zdavnaj stekel. Že v letu 2014 se je v kraljevem razredu motošporta nadaljeval tako imenovani Downsizing. Takrat so stare 2,4 litrske V8 motorje zamenjali 1,6 litrski turbo motorji s hibridno periferijo. Hibridna tehnologija je dobila prednost, s svojimi zelo kompleksnimi agregati in čudeži inženirske umetnosti. Toda to sporočilo je zgrešilo osnovo in to je odmik od karakterističnega peklenskega hrumenja motorjev, ki je zelo motil puriste Formule 1. In ne samo te.
Pet let pozneje se je hrup polegel zaradi premajhnega hrupa. Ker se je zeleni videz (znamenita beseda, ki jo uporabljajo predvsem politiki) pokazal kot brez alternative. “Formula 1 je vrh motošporta. Tukaj se na tehničnem področju ne moremo vračati nazaj na nivo izpred 30 let,” je argumentiral Toto Wolff, šef ekipe Mercedes. Novi turbo motorji, vključno s hibridno periferijo, so na podlagi svoje termične učinkovitosti veliko pomembnejši, saj Formulo 1 naredijo atraktivno za koncerne. Drugače, tako Wolff, danes v Formuli 1 zagotovo ne bi videli več nobenega večjega proizvajalca. Formula 1 ima najbolj učinkovit in zmogljiv motor in tehnični napredek je iz teh dirkalnikov naredil Hightech-stroje, doda Wolff, ki ob tem poudari: “Ravno ta tehnologija pa se prenaša tudi v cestne avtomobile.“
Priprava za serijsko proizvodnjo je tradicionalno steber motošporta. Ne gre le za to, da 22 hladnokrvnih dirkačev izve, kdo je najhitrejši v vožnji na stezi. Chase Carey, šef Formule 1, govori v pomembnih tonih, ko nasproti analitikom iz Wallstreeta podčrta prizadevanja v pogledu trajnosti. “Na tem področju bomo v jeseni storili občutno več.” Nižje emisije V6 turbo motorjev, naj bi se v javnosti bolj jasno komunicirale in izpostavljale. “Menim, da ima to za nas več plus točk kot vse drugo,” pove Carey. “Vse se vrti okrog trajnosti in o tem, da postanemo CO2 nevtralni,” pa dopolni Toto Wolff, s čimer je padla glavna iztočnica.
Od leta 2021 naprej, naj bi Formula 1 uporabljala sintetično gorivo, tako imenovani E-Fuel, ki parcialno nastane iz obnovljivih energij in se bo približeval CO2 nevtralni vrednosti, kar bi Formulo 1 nagradilo celo s prednostjo v primerjavi z električno serijo Formulo E. Tačas to E-Fuel gorivo še ni razpoložljivo v zadostni količini, da bi lahko z njim odpeljali celotno sezono. Zaradi tega se bo del tega sintetičnega goriva najprej gibal nekje med 20 in 25 odstotki. Z leti naj bi se delež tega sintetičnega goriva samo povečeval, s končnim ciljem, da Formula 1 nekoč postane neodvisna od fosilnih goriv.
Formula 1 še uživa vlogo pionirja, toda Formula E je vedno pomembnejša, še posebej za proizvajalce. V sezoni 2019/2020 bosta v tej električni seriji formul dirkala tudi Mercedes in Porsche. Pritiska sprememb na Formulo 1 ne gre podcenjevati. Jean Todt, predsednik krovne organizacije FIA, je imenoval formulo za Formulo 1: “Hibridna tehnologija, učinkovitost energije, vedno manjša poraba goriva – to so najbolj pomembni dejavniki za prihodnost.“
