Aktualni svetovni prvaki srebrnih puščic so po besedah Andya Cowella, šefa motornega oddelka, dosegli napredek s svojo pogonsko enoto za letošnjo sezono, največji korak pa so dosegli pa področju hlajenja, kjer so v lanski sezoni imeli kar nekaj težav.
Pravila novih hibridnih pogonskih enot so v glavnem enaka že od uvedbe v Formulo 1 leta 2014 naprej. Iskanje dodatne zmogljivosti je za inženirje vse težje, sploh če upoštevamo letošnjo sezono z 22 dirkami, kjer bodo lahko ekipe na posamezni dirkalnik v celotni sezoni brez kazni uporabile le po tri motorje z notranjim izgorevanjem, turbo puhal, enot MGU-H in MGU-K. “Razvijati smo morali širše področje celotnega pogonskega sklopa in analizirati vsak posamezni sklop. Upam, da bo dosežen rezultat dela pripomogel k temu, da bo dirkalnik na stezi hitrejši,” tako Cowell.
Mercedes je v šestih letih hibridnega obdobja Formule 1 s svojim motorjem dosegel napredek v moči, zmogljivosti in zanesljivosti, še najbolj ponosni pa so na termično učinkovitost, ki je od leta 2014 do 2019 narasla nad 50 odstotkov. “Perfekcija ne obstaja, kajti vedno obstaja možnost izboljšanja, kar je tudi vodilo celotne ekipe,” doda šef motorjev. “Vedno poskušamo izboljšati vsak detajl pa naj si gre na dirkalniku, orodju, programski opremi ali varnosti. Poznamo področja, v katerih se želimo izboljšati, zato smo tudi dovolj samokritični.“
V lanski sezoni se je W10, predhodnik novega dirkalnika W11, mučil v vročinskih pogojih. Prvič smo to lahko konkretneje opazili na dirki za VN Avstrije, kjer smo morali obema dirkačema opraviti slabše nastavitve motorja, da sta lahko sploh prišla do cilja. Iz tega razloga so za letošnji dirkalnik okrepljeno delali na izboljšanju hlajenja. Poleg večjih radiatorjev so v ekipi poudarek namenili povečanju učinkovitosti hlajenja, da bi lahko motor brez težav delal v vročih pogojih. “Osredotočali smo se predvsem na tekočine za hlajenje, ki bi lahko svojo funkcijo opravljale v višjih temperaturah,” še doda Cowell.
