Ford je pred petdesetimi leti prvi napadel s Caprijem. Ni razloga za paniko, so dejali pri Oplu, saj je znamka imela Manto. Ne kot mišičnjaka, ampak kot coupé za družine in ženske. Manta je mačistični športnik postala šele v drugi izdaji.
Pustimo za zdaj sago o Capriju, ki je Oplovce vzpodbudil, da so Manto prelevili v športnika in se odpravimo petdeset let v zgodovino. Pred pol stoletja ko so splavili prvotno nemišičastega družinskega športnika po imenu Manta, se je blagovna znamka s strelo že zdavnaj otresla povojne skromnosti in z modeli kot so Opel GT, Commodore GS, Rekord Sprint ali Rallye-Kadett dosegla stopnjo športnosti, o kateri so druge množične znamke lahko le sanjale. V statistikah prodaje je bila znamka iz Rüsselsheima tako zelo za petami konkurentom iz Wolfsburga, da so se slednji resno bali za svoj primat na nemškem trgu.
Opel v času Kadetta, Rekorda in Mante
Pravzaprav se je razvoj Opel Mante začel že leta 1966, sprva kot hitrega naslednika Kadetta B. Vendar je Opel med Kadettom in Rekordom našel dovolj prostora za samostojno serijo, kar sta zapolnila modela Ascona in Manta. Športne poteze zadka, dolg pokrov motorja v slogu oblike morskega plenilca iz filmov oceanografa Jacquesa Cousteauja ter dvojna sprednja žarometa v slogu italijanskih superšportnikov. Nastal je zapeljiv kupe “za mlade očete, ki jim je Opel GT premajhen in za ženske, ki imajo raje športna vozila s stilom“, kot je na novinarski premieri leta 1970 pojasnil Opel Marketing.
Ford je imel V6, Opel pa le štirivaljnike
Mantin štirivaljnik ni mogel konkurirati zmogljivostim Caprija z V6, saj je športnik iz Rüsselsheima svoje športno poslanstvo lahko resnično izživel šele v drugi generaciji, predstavljeni leta 1975. Takrat je ljudski športnik postal manj ljudski in bistveno bolj športen. Mnogi so Manto označevali z imenom Porsche-Schreck, torej Porschejevim strahom. Oplov športnik je postal kulten, kar dokazuje tudi komedija Manta, Manta, v katerem ima glavno vlogo seveda Opel Manta.
“Stoji Manta pred univerzo…”
Najkrajši Manta vic…
V resnici niso le dobro vzdrževani starodobniki tisti, ki so ohranili živ mit o majhnem Oplovem coupeju, ki so ga izdelovali skoraj dvajset let. Predvsem pa je odnos do življenja in življenjski slog, povezan z Manto in ki so ga pred kratkim v obliki razstave predstavili tudi v Hiši zgodovine Zvezne republike Nemčije.
Zakaj bo nova generacija Mante visoka tri metre?
Da jo bo mogoče spustiti k tlom vsaj za dva metra.
Rdeča nit razstave je bil prav prej omenjeni film, ki prikazuje subkulturo »domačih amaterskih predelovalcev Mant, ki jih med drugim družijo frizure s konjskim repom, Kenwoodove nalepke, porursko narečje in blond frizerka na sovoznikovem sedežu«. In nepogrešljivo mašilo začudenja: »Boah, ej.« V zvezi z Manto v Nemčiji ne gre brez vicev, ki so se ohranili tudi v 21. stoletje.
