Nenaklonjenost “flip flop” natikačem, kot so nekateri šaljivo poimenovali ta varnostno novost Formule 1, se je sprevrgla celo v gnus. Odpor ni vladal le pri navijačih, temveč je bila proti temu tudi večina dirkačev.
Medtem je minilo nekaj let in priča smo bili nekaterim incidentom in nesrečam, pri katerih je bil Halo življenjskega pomena. Najbolj se nam seveda v spomin vtre lanska nesreča Romaina Grosjeana v Bahrajnu. Tukaj ni nobenega kančka dvoma, da bi imel brez sistema Halo bistveno manj možnosti za preživetje – če bi sploh preživel. In ta konec tedna sta se zgodili še dve nesreči, kjer je Halo odigral svojo vlogo. Čeprav se izraz reševanje življenja uporablja zelo pogosto, je pa lepo videti, da so dirkači zaradi nesreč manj zaskrbljeni.
Prvi primer je seveda huda nesreča med Valtterijem Bottasom, dirkačem Mercedesa in Georgeom Russellom, dirkačem Williamsa na zadnji dirki VN Emilije Romanje v Imoli, kjer sta jo oba odnesla brez hujših posledic. To, da se je Russellovo levo prednje kolo skoraj zaletelo v kabino Bottasa, je nekaj, kar je večina videla. Ni pa videla, kako je Halo na dirkalniku Williamsa zadržal del dirkalnika Bottasa.
Drugi primer se je zgodil neka ur pozneje čez veliko lužo v ZDA na dirki ameriške serije IndyCar. Dirkač Ryan Hunter-Reay je imel morda še večjo srečo, kot pa dirkača Formule 1 v Imoli. Ob trčenju z Josefom Newgardenom je aeroscreen, ki vsebuje halo konstrukcijo, lepo odbil kolo dirkalnika tekmeca, s katerim sta trčila.
