Ozke ulice knežjega mesta ob Azurni obali, kjer je umeščen krog dirke VN Monaka, dobesedno kličejo po dobrem izhodiščnem položaju za nedeljsko dirko, saj je tukaj skoraj nemogoče prehitevati.
Zato je za kandidate, ki ciljajo na nedeljsko zmago, zelo pomembno, da si zagotovijo pole position, ki pa seveda ni nobeno zagotovilo, da bodo lastniki najboljšega štartnega mesta v nedeljo stali na najvišji stopnički odra za zmagovalce. To smo lahko več kot nazorno videli v nekaterih primerih zadnjih let, kjer so slavili dirkači, ki niso štartali s prvega mesta. To se je zgodilo tri leta zapored in sicer 2015, 2016 in 2017. Tudi v daljni preteklosti se je pole position izkazal vse prej kot zagotovilo za zmago.
Leta 2015 je zmaga romala v roke Nica Roberga, ki je ulično dirko VN Monaka (pred domačimi vrati tako rekoč) dobil trikrat zapored. Toda tega leta dirke ni pričel s prvega štartnega mesta temveč njegov moštveni kolega Lewis Hamilton, ki je dolgo vozil na čelu dirke. Ko pa je prišlo do nesreče, v katero sta bila vpletena Max Verstappen in Romain Grosjean, je na stezo zapeljal varnostni avto, Hamilton pa je s postankom v boksih izgubil dve mesti in dirko končal na tretjem, kajti Rosberg in Sebastian Vettel sta ostala zunaj.
Leta 2016 je bil Daniel Ricciardo tisti, ki je dirko pričel z najboljšega štartnega položaja in zdelo se je, da ima zmago, svojo prvo tukaj v Monaku, praktično že v žepu. Toda med njegovim drugim postankom v boksih so se pri ekipi Red Bull pojavile težave, zaradi katerih je zmago moral predati v roke Lewisu Hamiltonu.
Tudi leta 2017 se najboljši štartni položaj ni izkazal kot dokazilo za uspeh na nedeljski dirki in za naskok na najvišjo stopničko odra za zmagovalce. Kimi Raikkonen je bil s svojim Ferrarijem najhitrejši na sobotnih kvalifikacijah, vendar ga je takratni moštveni kolega Sebastian Vettel uspel v nedeljo premagati z boljšo strategijo postanka v boksih.
