Fiatovi avtomobili so nekoč krožili po vsem svetu, predvsem Fiat 124, ki je postal Lada. Še pred tem pa je en Italijan postal svetovni popotnik in sicer Fiat 600. Od leta 1955 ta “seicento” ni bil mobilen le v Italiji, temveč tudi v Nemčiji (NSU-Fiat Jagst), Avstriji (Steyr-Fiat), Urugvaju, Jugoslaviji (Zastava 850) in Španiji. Zadnji Seat 600 je s tamkajšnje proizvodne linije zapeljal pred 50 leti.
Španci svojega kroglastega ljudskega junaka imenujejo Pelotilla (žogica), ki jim je leta 1957 prinesel avtomobilsko svobodo in utrl pot modernosti države. Podobno kot na primer VW hrošč, je tudi Seat 600 simbol lokalnega gospodarskega čudeža, čeprav je bil v času diktatorja Franca bolj skromen. Skoraj istočasno se je končalo eno obdobje, ko je leta 1975 umrl Franco. A vrnimo se od politike k avtomobilu: leta 1957 je Seat predstavil model 600, ki je temeljil na modelu Fiat 600, kot drugi model znamke. Uvedba na trg je sovpadala s časom, ko so se številni prebivalci Španije še vedno morali znajti brez avtomobila in so se pogosto prevažali le z mopedom, motorjem ali celo z oslovsko vprego. Na 1.000 prebivalcev so bili le trije avtomobili.
Z modelom 600 je znamka v Španiji prvič ponudila kompaktni avtomobil, primeren za množice. Model je sprva stal 65.000 peset, kar je bilo v tistem času enako 3,5 povprečne letne plače v Španiji. Kljub temu je bil projekt 600 uspešen že od samega začetka. Že leta 1958 je Seat zabeležil približno 100.000 predhodnih naročil za majhen avtomobil. Tako kot njegov italijanski brat je imel tudi španski model 600 sprva v zadku štirivaljni motor s 633 kubičnimi centimetri delovne prostornine in 21,5 KM (18 KM po današnjem standardu DIN). To je bilo dovolj za 95 km/h končne hitrosti. Zaradi nizke lastne mase, ki je znašala le 580 kilogramov, je bilo majhno vozilo kljub temu razmeroma živahno na cesti. Španci so pridobljeno mobilnost izkoristili za izlete ob koncu tedna ali za počitnice s celo družino.
Seat 600 je kljub majhnim dimenzijam, približno 3,33 metra v dolžino in 1,38 metra v širino, zaradi samonosne karoserije ponujal veliko prostora v notranjosti. Na podlagi modela 600, je Seat v preteklih letih večkrat razvil nove koncepte, vključno z različico kombija in štirivratnim modelom 800. Vendar pa je slednji ostal bolj obroben pojav s približno 18.000 izvodi in je danes ena redkih in iskanih izpeljank modela 600. Vendar so na španskih cestah še vedno številni dobro ohranjeni primerki originalnega modela. Leta 2017 je Seat ob praznovanju 60. rojstnega dne modela povabil javnost na poskus postavitve svetovnega rekorda na dirkališču Circuit de Barcelona-Catalunya. S 787 vozili je bilo to največje srečanje vozil modela 600 v zgodovini znamke.
Med 16-letnim obdobjem izdelave je bil model večkrat nekoliko spremenjen in izboljšan. Model 600 D iz leta 1963 je bil opremljen z motorjem s prostornino 767 kubičnih centimetrov in močjo 25 KM (po standardu DIN). Različica 600 L Special iz leta 1972 je imela že 28 KM (po standardu DIN). Od leta 1970 je na primer Seat 600 E zagotavljal še bolj udobno mobilnost. Seat je “samomorilska vrata“, ki se odpirajo nazaj, zamenjal s sodobnimi vrati, ki se odpirajo naprej. Ti poznejši modeli so kot Fiat Jagst 770 prišli celo v Nemčijo. Seat 600 je bil do ukinitve proizvodnje vedno zelo priljubljen. Leta 1972, leto pred koncem proizvodnje, je tovarna v Barceloni še vedno dobavila skoraj 70.000 vozil. Med letoma 1957 in 1973 je tovarniške hale zapustilo približno 800.000 vozil. Naslednik je bil Seat 127, ki je temeljil na modelu Fiat 127.
