So zvezde vsakega avtomobilskega salona: Konceptni avtomobili pritegnejo pozornost in razvnemajo domišljijo oboževalcev, oblikovalcev in inženirjev. Nekateri ostanejo le vizije – slogovne študije, ki nikoli ne pridejo v serijsko proizvodnjo. Drugi pa napovedujejo prihodnje tehnologije ali zasnove in določajo trende, ki jih je pozneje mogoče videti na cesti.
Po mnenju številnih avtomobilskih zgodovinarjev se zgodovina konceptnih avtomobilov začne leta 1938 z Buickovim Y-Jobom. Zasnoval ga je Harley Earl, prvi vodja oblikovanja pri General Motors. Y-Job je bil več kot le nova oblika: zložljivi žarometi, poenostavljena karoserija, integrirani odbijači. Vse, kar je pozneje postalo serijski standard, je bilo prepoznavno že tukaj.
Zato Y-Job ni le prototip, temveč prvo vozilo, ki je usmerjeno v prihodnost. Ustvarjeno je bilo kot več kot le razstavno vozilo – bilo je izjava na kolesih.
Nastanek Y-Joba
Harley J. Earl je želel ustvariti avtomobil, ki bi predstavljal vrhunec oblikovanja in inženiringa. Obrnil se je na Harlowa Curtica, takratnega direktorja podjetja Buick. Njegova zamisel: pol-športni kabriolet, ki bi ga vozil tudi sam. Z notranjimi viri in Buickovo inženirsko ekipo je bil ustvarjen enkraten primerek, ki ni bil dodeljen nobenemu uradnemu oddelku GM, vendar je nosil podpis znamke.
Zakaj „Y“?
Ime ni naključje. Medtem ko je imelo veliko testnih vozil v tistem času črko X, je Earl namenoma izbral črko „Y“. S tem je želel nakazati, da je ta avtomobil korak dlje od običajnega. Ime se je zgledovalo po letalski praksi, kjer je „Y“ pogosto označevalo napredne prototipe.
Ko je Y-Job predstavljen na avtomobilskem salonu v New Yorku, povzroči veliko razburjenja. Z jasnimi linijami, obrobljenimi vratnimi kljukami, navpično masko hladilnika in ovojnimi odbijači pokaže, kako bi lahko bil videti sodobni Buick. Z dolžino 5,28 metra in širino 1,88 metra je velik, a harmonično oblikovan.
Tehnologija ameriških sanj
Y-Job je bilo tudi tehnično pred svojim časom. Imel je zložljive žaromete, električna stekla, samodejni mehki pokrov in urejeno armaturno ploščo. Pod motornim pokrovom je bil 4,1-litrski motor V8 s 141 KM pri 3 600 vrtljajih na minuto, ki je bil povezan z ročnim tristopenjskim menjalnikom. Krmiljenje s hidravlično pomočjo je izdelal Bendix – tehnologija, ki bo pozneje uporabljena v serijski proizvodnji.
Brez serije, je pa prelomnica
Y-Job ostaja enkraten primer. Vendar je njegov vpliv dolgotrajen. Odločilno je vplival na oblikovalski jezik povojnih znamk Buick in Cadillac ter postal izvor „sanjskih avtomobilov“ družbe General Motors.
Harley Earl je Y-Job več let uporabljal kot vsakdanje vozilo in z njim prevozil približno 80.000 kilometrov – večinoma v Detroitu in okolici. Po končanem aktivnem obdobju je bil avtomobil obnovljen, sprva razstavljen v muzeju Henryja Forda, leta 1993 pa je bil končno pripeljan nazaj v oblikovalski center GM.
