V osnovi gre za del zadnjega krilca, s katerim lahko dirkač s pritiskom na gumb zmanjša aerodinamični upor in s tem zviša najvišjo hitrost dirkalnika, kar mu seveda omogoča prednost pri prehitevanju. Sistem lahko uporabi, ko je manj kot sekundo za spredaj vozečim dirkalnikom, v Formuli 1 pa so ga uvedli v sezoni 2011.
DRS je edini gibljivi del dirkalnika, s katerim je mogoče vplivati na aerodinamiko in je v tem pogledu izjema, saj pravila izrecno prepovedujejo takšen način vpliva na aerodinamiko samega dirkalnika . Podobne sisteme sicer uporabljajo tudi v serijah Formula Renault 3.5, DTM, Formula 2, GP3 in Formula 3.
V primeru Formule 1 DRS sestavljata prečni panel in loputa, ki se lahko za maksimalno 50 milimetrov dvigne nad prečni panel, ki je fiksno pritrjen na zadnje krilo dirkalnika. Ko je loputa v najvišjem položaju in ob odsotnosti lateralnih sil (torej takrat, ko dirkalnik vozi po ravnini), se zmanjša upor na zadnje krilo, s tem se zmanjša tudi potisk, na drugi strani pa se izboljša pospešek dirkalnika in poveča maksimalna hitrost. S tem je prehitevanje lažje, kljub vsemu pa vpliv sistema na različnih dirkališčih precej variira, vozniki pa za prehitevanje morajo uporabiti vse svoje znanje.
