Zakaj se mora Formula 1 učiti iz svojih slabih odločitev iz preteklosti?

Razlogi, zakaj Formula 1 tako pogosto zaide v zastoj oziroma težave, ko poskuša doseči pozitivne spremembe ali pa mora uničiti revolucionarne načrte, imajo korenine v dogovorih in smereh, ki so bili sprejeti veliko prej v tem desetletju. Kolegi iz motorsport.com in autosport so se podali na pot trenutnih težav in se vprašali, kako škodljiva bi lahko bila situacija pri prizadevanju, da bi bila Formula 1 v letu 2021 bolj odrta in zabavna za navijače in gledalce, in kaj bi se moralo narediti, da bi olajšali proces debate o pravilih v tem kratkem času, ki je na razpolago.

Kolegi iz autosport in motorsport.com so se v svoji analizi dotaknili mnogih napak iz preteklosti, ki so vplivali na današnje stanje Formule 1.

Kolegi so se v svoji video analizi dotaknili perečih točk, o katerih se govori že desetletje, bolj intenzivno pa v zadnjem času, ko je veliko govora o novem pravilniku Formule 1, ki bo objavljen konec oktobra. Poudarek je na nepošteni porazdelitvi denarja, ki ima korenine v času vladavine Bernieja Ecclestonea, s katerim so moštva (združenje FOTA) v novem sporazumu Concorde iztržila več denarja, nekatere pa tudi bonuse. S tem je nastala velika luknja in razlika med vrhunskimi in ostalimi ekipami, katero lahko videvamo še danes. Prav tako je sporna strateška skupina Formule 1, preko katere ekipe večajo svoj vpliv in izpolnjujejo lastne interese. Max Mosley in Bernie Ecclestone sta Formulo 1 vodila v napačnem slogu.

Po mnenju mnogih sta Max Mosley (pravila) in Bernie Ecclestone (Concorde) glavna krivca za stanje v Formuli 1 in za prevelik vpliv aktualnih proizvajalcev v prvenstvu kraljevega razreda motošporta.

Danes imamo – zaradi neštetih pravil, večinoma zgrešenih – dirkalnike, s katerim dirkači sploh ne morejo voziti na polno. Tako imenovani dirty air jim onemogoča tesno sledenje, prehitevanje je s tem oteženo, dirkači pa veliko časa prebijejo z varčevanjem gum in goriva. Tukaj je seveda še uvedba pogonskih hibridnih enot, ki s svojo zapletenostjo in visoko ceno onemogočajo, da se v Formulo 1 poda še kakšen drug proizvajalec.

Edino japonska Honda je tvegala – šele v drugem letu – vstop v hibridno obdobje pogonskih enot Formule 1 in potrebovala dobra štiri leta, da je ujela priključek ostalim igralcem.

Edino Honda je tvegala vrnitev in dobro vemo, kaj se so doživeli Japonci, preden jim je v neki meri uspelo doseči nivo ostalih proizvajalcev. Seveda pa to na drugi strani odgovarja aktualnim igralcem prvenstva Formule 1, saj jim s tem ostane večji del finančne pogače iz skupnih prejemkov. Kakorkoli že, 31.10.2019 bo jasno, katero pot bo ubrala nova Formula 1 in ali se bo morda oziroma vendarle kaj naučila iz napak, ki jih je počela v preteklosti.

Več podobnih zgodb

PRIPOROČAMO