Samo dva dneva pred pričetkom neizvedene VN Avstralije v Melbournu so pri F1 morali opustiti misel na povečanje pristojbin za organizatorje dirk, doslej pa so morali ali odpovedati ali prestaviti že devet dirk, in sicer vse do konca junija.
Pri F1 vedno čakajo na zeleno luč za tiste dirke, ki bodo na sporedu v drugi polovici koledarskega leta, vse pa odvisno od tega, kako hitro bodo posamezne države sproščale protikoronske omejitve.
Po pisanju britanskega Independenta morajo organizatorji dirk začasne tribune naročiti že pol leta vnaprej, v zadnjih šestih tednih pred samo dirko pa njihovi izdatki presegajo milijon evrov na dan. Te tekoče stroške organizatorji običajno pokrivajo s predprodajo vstopnic, a ker je trenutno situacijo takšna, kakršna je, predprodaje vstopnic seveda ni, s tem pa so v težavah tudi sami organizatorji.
»Prodaja stopnic ne samo, da je slabša, pravzaprav se je popolnoma ustavila, in to na vseh ravneh motošporta,« razlaga Ariane Frank-Meulenbelt, direktorica agencije GPTicketShop. Ne glede na situacijo, ki je vse prej kot jasna, morajo organizatorji dirk, za katere še ni jasno izražena rdeča luč, svoje organizacijske procese peljati naprej, s tem pa se pojavlja težava s financiranjem, saj ni denarnega toka od predprodaje vstopnic.
Vsi se bojijo tudi avstralskega scenarija, ko s dirko odpovedali tik pred zdajci, saj bi vračanje kupnine za vstopnice marsikaterega promotorja in organizatorja dirk pripeljalo na rob bankrota, zaradi česar se večina strinja, da je dirko bolje odpovedati že v startu.
Arif Rahimov, promotor VN Azerbajdžana, je prepričan, da bo pogodbe s F1 potrebno sklepati na novo, s čimer bi organizatorji dobili več časa, da se odločijo, ali bodo čakali ali že predčasno preklicali dirko v primeru višje sile.
Dirke brez gledalcev so morda res rešitev v sili, a se večina organizatorjev takšne ideje za svojo dirko otepa, saj ostane brez enega najpomembnejših virov lastnega financiranja, dohodka od prodanih vstopnic, namreč.
Pristojbine organizatorjev dirk so seveda eden najpomembnejših virov financiranja tudi za F1. V povprečju mora organizator za pravico organizacije dirke odšteti skoraj 29 milijonov dolarjev, s skupno 602,1 milijona dolarjev v lanski sezoni pa so prav pristojbine drugi najpomembnejši del finančnega kolača organizacije F1, brez gledalcev na dirkah pa bo močno osiromašen tudi proračun moštev, ki jim F1 namenja 68 odstotkov svojega dohodka v obliki nagradnega sklada.
Prav zato se danes zdi znanstvena fantastika, da bi Liberty Medii uspelo tisto kar so nameravali še nekaj dni pred VN Avstralije, izpogajati še nekaj dodatnega denarja od organizatorjev dirk, kar je na konferenci Morgan Stanley Technology, Media and Telecom Conference pred slabima dvema mesecema napovedal Greg Maffei, CEO Liberty Medie.
Če k temu dodamo še težave s televizijskimi pravicami, saj se konec letošnjega leta iztekajo pogodbe za pravice v Avstriji, Braziliji, Nemčiji, Italiji in Španiji, bi lahko F1 imela še dodatno 300-milijonsko luknjo v svojem proračunu. Prav zato bodo poganjanja za višanje pristojbin organizatorjev dirk bržkone morala še nekaj časa počakati.
