VETTEL je kupil dirkalnik WILLIAMSA FW14B od NIGELA MANSELLA

Dirkalnik FW14B pri ljubiteljih Formule 1 ni dragocen le zaradi modre, rumene in bele zunanje podobe, temveč tudi zaradi tega, ker je tehnično inovativen, z aktivnim vzmetenjem, izrednim nadzorom oprijema in polavtomatskim menjalnikom. Ta dirkalnik je Nigelu Mansellu pomagal k osvojitvi naslova prvaka leta 1992, ko je FW14B to sezono dobil 10 od 16 dirk, še bolj dominanten pa je bil na kvalifikacijah, saj se je lahko pohvalil s 15 pole positioni od skupaj 16-ih.

Po poročanju nemškega časnika Bild, naj bi ta dirkalnik sedaj kupil štirikratni svetovni prvak Sebastian Vettel, ki je navdušen nad starimi dirkalniki Formule 1. “Rdeča petka je bila zame zelo zanimiva. Ta dirkalnik je prava ikona in ima mojo štartno številko 5,” je dejal Vettel. Koliko je Nemec plačal za ta dirkalnik, ni znano, toda na dražbi Bonhamsa leta 2019 je bil za tri milijone evrov prodan drugi Mansellov dirkalnik FW14B – skupaj jih je le šest.

Nigel Mansell je z dirkalnikom Williams FW14B leta 1992 osvojil naslov svetovnega prvaka Formule 1.

Patrick Head, tehnični direktor Williamsa leta 1992, je v pogovoru s kolegi iz Autosport leta 2017 razložil, zakaj je ta FW14B tako poseben. “Prvič smo z njim dirkali leta 1991, vendar sprva ni bil tako zanesljiv in nas je stal veliko točk. Ko pa smo odpravili težave, smo imeli veliko prednost, saj smo lahko štiri do petkrat hitreje prestavljali in ustavili prekomerne vrtljaje motorja. Glavna razlika med FW14, ki je bil uporabljen leta 1991, in FW14B je bila v aktivnem vzmetenju. Še zdaj je izjemno gledati nazaj na ta program. To je bil dober dirkalnik, pri katerem je sodeloval Adrian Newey.

Dirkalnik FW14B, katerega je sedaj v svojo lastno zbirko dodal Sebastian Vettel (tudi zaradi številke 5, ki jo tudi sam nosi), je leta 1992 dobil 10 od 16-ih dirk, še bol superioren pa je bil na kvalifikacijah, saj le enkrat ni stal na pole positionu.

Glede aktivnega vzmetenja pa je Head dodal: “To smo razvijali od leta 1985, ko je k nam prišlo podjetje AP. Razvijali so sistem za cestne avtomobile, vendar so se odločili, da ne bodo nadaljevali in namesto da bi to pospravili v predal, so vzpostavili stik z nami, saj smo takrat že uporabljali njihove zavore. Sprva je bil sistem povsem mehanski, vendar smo ga potrebovali v digitalni obliki, da bi ga lahko nadzorovali elektronsko. V bistvu je sistem ciljal na povprečne višine v sprednjem in zadnjem delu dirkalnika. S časom se je nadzor samo še izpopolnil.”                   

Več podobnih zgodb

PRIPOROČAMO