Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je Renault s svojimi motorji prevladoval v formuli 1, in če ste želeli osvojiti konstruktorski naslov, se motorjem iz Viry-Châtillona niste mogli izogniti.
Vodstvo skupine se je odločilo, da bo to obdobje uspeha počastilo z neodvisnim športnim modelom. Alpine, ki je od leta 1975 del oddelka za motošport „Renault Sport“ in je odgovoren za ikone, kot je A110, zagotavlja potrebno strokovno znanje – neposredno iz svoje tovarne.
Z dirkališča na cesto
V le nekaj mesecih je v tovarni Alpine v Dieppe nastalo vozilo, ki ga v zgodovini Renaulta še ni bilo: ne avto za množice, temveč brezkompromisni model za puriste – omejen na najnujnejše in dosledno osredotočen na užitek v vožnji. Prvotno je bil namenjen za uporabo v dirki Renault Sport Spider Trophy v okviru podpornega programa formule 1, vendar je želja po vožnji radikalnega dvosedežnega avtomobila na javnih cestah hitro narasla.
Karoserija vozila Renault Sport Spider je skoraj v celoti izdelana iz plastike in vsebuje le tri glavne dele. Izjema so le spektakularna navzgor pomična vrata gullwing. Zaradi modularne zasnove je mogoče poškodovane dele med dirko hitro zamenjati. Vetrobransko steklo je na voljo le za doplačilo, serijsko pa kabino ščiti ploska zaščita pred vetrom. Ni stranskih oken ali mehkega pokrova. Za zaščito pred dežjem služi preprosta ponjava, medtem ko ogrevana okna v različici z vetrobranskim steklom zagotavljajo jasen pogled.
Okvir iz rešetkastih cevi po vzoru motošporta
Osnova je cevni rešetkasti okvir iz tri milimetre debelih aluminijastih profilov – načelo oblikovanja iz motošporta. V notranjosti je šasija vidna. Tla vozila so izdelana iz polipropilena v obliki satovja in prispevajo k visoki togosti. V primerjavi z običajnimi plastičnimi karoserijami tehta karoserija približno 25 odstotkov manj. V primeru nesreče potnike varuje robustna varnostna prečka.
Oprema je prav tako zasnovana po načelu lahke konstrukcije. Dva vedrna sedeža je mogoče prilagoditi po dolžini in naklonu, pedala pa je mogoče premakniti za osem centimetrov – podrobnost, ki na dirkališču prispeva dragocene desetinke sekunde.
Minimalizem sreča zmogljivost
V kokpitu so le merilnik hitrosti, merilnik vrtljajev ter merilnika temperature olja in vode. Ni grelnika ali radia. 2,0-litrski štirivaljni motor, nameščen prečno za voznikom in sprednjim sopotnikom, je edini vir hrupa v ozadju. Motor iz lahke zlitine z močjo 108 kW (147 KM) prihaja iz modela Clio Williams – še en športni mejnik znamke iz tega obdobja.
Motor doseže največjo moč pri 6.000 vrtljajih na minuto, največji navor 185 Nm pa je na voljo pri 4.500 vrtljajih na minuto. Dve zgornji odmični gredi in štirje ventili na valj zagotavljajo učinkovit pretok plinov. Pogonski agregat je povezan s petstopenjskim ročnim menjalnikom s kratkim prestavnim razmerjem. Glede na opremo Spider pospeši do 100 km/h v 6,9 sekunde. Največja hitrost je 215 km/h. Vozilo tehta le 930 kilogramov oziroma 965 kilogramov z vetrobranskim steklom.
Šasija z značajem gokarta
Vendar pa Renault Sport Spider pokaže svojo pravo moč v zavojih. Z natančnim dirkalnim vzmetenjem in kompaktnimi merami se Spider obnaša kot gokart. Spredaj so uporabljeni dvojni vzvodi, medtem ko Renault kombinira vzvod z vzdolžnim vzvodom zadaj. Sprednje vzmetne prečke so nameščene vodoravno, kot pri avtomobilih formule, medtem ko so zadnje enote nameščene navpično v smeri vožnje. Prečni stabilizatorji s premerom 16 milimetrov na obeh oseh zagotavljajo manjši bočni nagib.
Neposredno krmiljenje deluje brez pomožne sile. Spider s sredinsko nameščenim motorjem je visok le 1,25 metra in ima nameščeno prekucnico – nizko težišče, ki zagotavlja natančno smerno stabilnost tudi v ekstremnih razmerah. Za pojemek skrbijo štirje prezračevani zavorni diski, vsak s premerom 30 centimetrov – prevzeti iz modela Alpine A610 Turbo, ki je bil s 184 kW (250 KM) in največjo hitrostjo 265 km/h eno najmočnejših serijskih vozil znamke tistega časa.
V Nemčiji je Sport Spider z vetrobransko zaščito avgusta 1996 stal natanko 53.900 mark. Vsekakor veliko denarja, vendar ne nerazumno drago. ADAC ga je takrat opisal kot „športni avtomobil Sparta“ in potrdil njegovo zelo prijetno vodljivost. Spider se je upravljal in zaviral kot dirkalnik formule. Potisk naprej se je nekoliko zmanjšal šele pri hitrosti nad 200 km/h.
Pionir pod znakom Renault Sport
Med letoma 1995 in 1999 so v Dieppe izdelali približno 1.500 primerkov modela Renault Sport Spider. S svojo brezkompromisno zasnovo in okretnostjo zavzema dvosedežnik posebno mesto v zgodovini modela. To je bilo tudi prvo cestno vozilo, ki je uradno nosilo oznako Renault Sport, s čimer se je začela tradicija zmogljivih serijskih vozil te znamke, ki se nadaljuje vse do danes.
