TEST: Geely Starray EM-i MAX: Kamen na kamen je palača

Grajenje mostov ni enostavno – pravzaprav gre za velik tehničen izziv. Še bolj kompleksno pa postane takrat, ko gradimo most med bencinom in elektriko. Pa je Geelyju uspelo že v prvo?

Osnovna cena: 38.990 €
Cena testnega vozila: 39.710 €

Pa se je zgodilo – na test je pripeljal prvi »kitajec«! In kaj o njem povedati? Izkaže se, da precej veliko. Začnimo pri zunanjosti. Starray EM-i, ki z bencinskim Starrayem nima razen imena skupnega praktično ničesar, je 4,74 metra dolg, 1,9 metra širok in 1,69 metra visok športni terenec, ki s svojo velikostjo konkurira športnim terencem C-SUV segmenta, kot so Volkswagen Tiguan, Hyundai Tucson, Jaecoo 7, MG HS in podobni. Če so kitajski avtomobili pogosto znani po precej ekstravagantnih zunanjostih, je Starray EM-i nasprotje tega – s svojo precej zadržano obliko bo po godu ljubiteljev minimalizma, hkrati pa to ne pomeni, da na cesti ne bo ostal neopažen. Geely je za dizajn novega Starraya EM-i prejel tudi štiri nagrade za oblikovanje, ena izmed njih pa je prestižna nagrada Red Dot – še en dokaz, da je včasih manj res več. Še ena opazka iz testa – nisem se moral otresti občutka, da me zadek zelo spominja na Porschejevega Cayenna. Naključje? Mislim, da ne. Kljub temu pa bi rekel, da je Starray EM-i precej čeden avtomobil – zlasti v Jungle Green barvi, v katero je bil odet tudi naš testni avtomobil.

Če je zunanjost nekoliko netipična za kitajsko avtomobilistično kuhinjo, pa notranjost predstavlja pravi kontrast. To pa seveda ni nujno slabo, saj je udobje na izjemno visoki ravni, izbrani materiali so prijetni na otip, prav tako pa je kakovost izdelave dovolj dobra, da ne bo nikjer nič zaškripalo. Pohvaliti velja sedeže, ki ne navdušijo le s svojim udobjem, temveč tudi s funkcijo gretja in hlajenja – slednje je pri dani ceni prava redkost. Prav tako smo hitro vzljubili obvolanski izbirnik smeri vožnje, ki je dobro pozicioniran ter enostaven za uporabo. Verjeli ali ne, dandanes tudi to več ni samoumevno. Všečnih je tudi nekaj fizičnih stikal na sredinski konzoli, preko katerih je mogoče upravljati osnovne funkcije klimatske naprave ter glasnost. Geely se je torej precej potrudil, da je notranjost Starraya EM-i zelo prijetno okolje za preživljanje časa. Stvar, ki bi jo sam spremenil je spodaj in zgoraj prisekan volanski obroč, ki je preprosto prevelik in zato nekoliko neprijeten.

Aja, da ne pozabimo – zasloni! Glavni element armaturne plošče je, seveda, velik 15,4-palčni osrednji zaslon, preko katerega se upravlja s tako rekoč vsemi funkcijami avtomobila. Sam zaslon je sicer dovolj svetel in dobro odziven, vmesnik pa zaradi (pre)številnih menijev in podmenijev zahteva preveč pozornosti, ki je voznik med vožnjo preprosto nima. Primer – za nastavitev rekuperacije in izklop nadležnih asistenčnih sistemov je pred vsako vožnjo potrebnih približno 15 (!) pritiskov na zaslon, kar je absolutno preveč. Manjši voznikov zaslon je z diagonalo 10,2 palca dobro pregleden, čeprav neprilagodljiv, projekcijski zaslon, ki je del paketa opreme MAX, pa je velik, dovolj svetel in pregleden, zato si zasluži tudi plus.

Starray EM-i pa ima v Geelyjevi ponudbi prav posebno mesto, saj pravzaprav tukaj gre za prvega priključnega hibrida znamke. Omenili smo že, da z običajnim Starrayem nima praktično nič skupnega, ampak zakaj? Razlog je zelo preprost – ker stoji na povsem drugačni GEA platformi 5. generacije, ki je zasnovana izključno za električne in priključno hibridne pogone – gre torej za platformo, na kateri stoji tudi električni EX5, s katerim ima Starray EM-i bistveno več skupnega. Tudi 1.5-litski štirivaljni bencinski motor, ki proizvede 73 kW (99 KM) moči je zasnovan izključno za čim bolj učinkovito in uglajeno sodelovanje s elektromotorjem. Ta sicer igra le vlogo generatorja, v glavni vlogi pa je 160 kW (218 KM) elektromotor, ki elektrone srka iz baterije neto kapacitete 18,4 kWh. Oba motorja sodelujeta preko enostopenjskega 1DHT avtomatskega menjalnika, kar bo navdušilo vsakega, ki se je kadarkoli ukvarjal s izkoristki pogonskih postrojenj pa je dejstvo, da je skupen termičen izkoristek skorajda neverjetnih 46,5 %. Za primerjavo – tipičen bencinski motor na notranje izgorevanje ima izkoristek nekje med 20 in 25%, dizelski pa tam do 35%.

To je seveda zgolj teorija, kaj pa praksa? Zelo odvisna od tega, kako pridni boste s polnjenjem baterije. Ko je baterija dovolj polna boste praktično pozabili, da s seboj ves čas prevažate še bencinski motor. Ta se oglasi le takrat, ko v načinu Hybrid ali Power pedal za plin pohodite do dna, sicer pa je izkušnja identična električnemu avtomobilu. Vbistvu je boljša, ker vozite brez tiste anskioznosti dosega, ki je pri električnem avtomobilu podzavestno na nek način zmeraj prisotna. Na testu smo z enim polnjenjem baterije prevozili približno 60 kilometrov, a tukaj je potrebno upoštevati dejstvo, da se baterija nikoli povsem ne izprazni, s čemer avtomobil zagotavlja konstantno zmogljivost, ki ni odvisna od ravni napolnjenosti baterije. In prav zaradi tega je Starray EM-i povsem uporaben tudi tistim, ki ste pri polnjenju baterije manj pridne sorte. Avtomobil se takrat obnaša zelo podobno samopolnilnemu hibridu – v mestu boste vozili pretežno na elektriko, bencinski motor pa se oglasi le občasno ko sistem zazna, da je to potrebno. Pri vožnji po avtocestah in magistralah je zgodba zelo podobna, le da takrat bencinski motor igra pomembnejšo vlogo. Pohvaliti je potrebno dejstvo, da bencinski motor (večinoma) ohranja razmeroma nizke vrtljaje, ker med bencinskim motorjem in kolesi ni fizične povezave pa je njegovo preklapljanje zelo uglajeno. Zmoti le ena stvar – pogon je neglede na raven napolnjenosti baterije in voznega programa ob speljevanju precej neodziven, kar zna denimo ob vključevanju v promet biti celo nevarno.

Poraba je še bolj odvisna od vaše naklonjenosti k kablom – ob pridnem polnjenju baterije je poraba lahko tudi manjša od dveh litrov, če ste manj pridni pa se poraba giblje okrog šestih litrov, v mestu tudi kakšen liter manj. Polnjenje pa je zahvaljujoč 30 kW DC polnilniku dovolj hitro, da tisti, ki ste manj pridne sorte, skorajda nimate več izgovora. Od 20 do 80 odstotkov se baterija polni dobrih 20 minut, na domači (AC) polnilnici pa s 6,6 kW moči dobre tri ure, kar je sicer manj impresivno, a zadostno. Geely obljublja, da Starray EM-i zmore prevoziti 983 kilometrov kombiniranega dosega, na našem testu pa smo dosegli dobrih 800 km. Če ste pametni pri zadrževanju električne baterije v bateriji, kar Starray EM-i tudi omogoča, pa se že lahko spogledujete s številko 900.

Na cesti hitro postane jasno, da Starray EM-i ne stavi na več lastnosti, ki bi bile izvedene zgolj povprečno, ampak stavi le na eno, kjer blesti – udobje. Pravzaprav je vožnja tako udobna, da k dinamiki ne bo spodbujal niti dinamičnih voznikov, temveč bo vas spočite pripeljal od točke A do točke B, in to za večino voznikov tudi največ šteje. Ja, avtomobil je precej podvržen podkrmarjenju in ja, volanski mehanizem ne nudi nobenih povratnih informacij, ampak to ne predstavlja nobene težave, ker Starray EM-i pač ni športnik, niti se v nobenem pogledu ne truditi biti, kar je za takšen avtomobil celo pohvalno. Edina kisla posledica mehke nastavitve vzmetenja in visoke »športno-terenske« zasnove je le dejstvo, da je nagibanja v zavojih pogosto preveč, prav tako pa se volanski mehanizem tudi za avtomobil brez dinamične žilice zdi premalo natančen.

Starray EM-i je torej zelo udoben in varčen stroj. Da ga vzljubijo družine, mu manjka le še en adut – uporabnost. In glej ga zlomka, tudi tega ima! Začnimo kar pri zadnji klopi, kjer bodo udobno sedeli tudi asi košarkarske reprezentance, otroci pa bodo se zaradi izdatnega prostora počutili kot, da so direktorji. Prvič se mi je na testu zgodilo, da so se potniki med sabo borili kateri bo sedel zadaj namesto nasprotno, kar se največrat tudi zgodi. To ni le zaradi prostora temveč tudi zaradi dejstva, da je zadnja sedežna klop izjemno mehka in udobna, prav tako pa panoramsko strešno okno, ki je del paketa MAX da občutek zračnosti. Če bi druga sedežna vrsta bila še pomična, bi bilo to skorajda že osladno. Ko je v drugi sedežni vrsti prostora v izobilju to pogosto pomeni, da je prtljažnik manj prostoren, a v tem primeru pa temu ni tako – prtljažnik je s 528 litri prostornine več kot dovolj velik za vsakodnevne opravke, pri odpravah na morje pa bo potrebnega le minimalno tetrisa. Kljub sorazmerno veliki bateriji pa je Geely našel še prostor za dvojno dno, kamor lahko pospravite tudi polnilni kabel.

Geely je na predstavitvi velik poudarek namenil asistenčnim sistemom, a so prav ti ena največjih muh Starraya EM-i. Najbolje bo, da zadevo razložim na vsakodnevnem primeru: kot vsak normalen voznik se tudi sam kdaj pa kdaj, priznam, peljem kakšen kilometer, dva ali celo tri čez omejitvijo. Tukaj se pojavijo prvi trije piski. Ker se na voznikovem zaslonu izpiše tudi vizualno opozorilo, vanj usmerim pogled, prav tako pa pogledam še hitrost – še preden pogledam do konca, pa se oglasijo še drugi trije piski, ki so, verjeli ali ne, še bolj nadležnega tona od prvih treh. Na tej točki ponavadi priznam poraz in se odpravim globoko v osrednji zaslon, kjer vse motilce izklopim. Ker ta naloga zahteva mnogo več pritiskov, kot bi morala, se pomotoma približam robu voznega pasu, v tistem trenutku pa se z mojimi živci poigra še tretji pisk in vibracija volana, kmalu za tem pa še četrti, ki mi veleva, da naj gledam na cesto. Upam, da s tem razumete kje je težava – večina asistenčnih sistemov je preobčutljivih in preveč nadležnih, njihov izklop pa zahteva mnogo preveč pritiskov. Še najbolje od vseh deluje pametni radarski tempomat, a tudi ta ima svojo muho – v zavojih na avtocestah z volanom bistveno preveč »žaga«.

Pod črto Starray EM-i pusti precej jasen vtis. To ni avtomobil, ki bi poskušal biti vse hkrati – in prav v tem je njegova največja prednost. Stavi na udobje, prostornost in učinkovit pogonski sklop, ki ob rednem polnjenju ponuja zelo nizko porabo in občutek vožnje, ki je večino časa bližje električnemu avtomobilu kot klasičnemu hibridu. Dodamo še prostorno notranjost, dobro opremo in konkurenčno ceno, pa hitro postane jasno, da ima v svojem segmentu precej močne adute. Če še niste imeli stika s kitajskimi avtomobili in vaši predsodki o njih še vedno temeljijo na tistem Top Gearovem prispevku o kitajskih avtomobilih iz leta 2012, imam za vas novico: čaka vas veliko presenečenje.

TEHNIČNI PODATKI