Za mladega Charlesa Leclerca je bil Bahrajn pravljica iz 1001 noči brez srečnega konca. Monačan je bil na najboljši poti, da že na drugi dirki za Ferrari osvojil svojo prvo zmago, a žal mu je motor zagodel, tako da iz te zmage ni bilo nič. V Bakuju je bil Lecler najhitrejši dirkač, toda njegova nesreča na kvalifikacijah se mu je maščevala. V Avstriji je bil ponovno blizu zmage, toda pred koncem dirke je bil nemočen proti Maxu Verstappnu.
Kar najbolj izstopa, je dejstvo, da je mladi Monačan zelo zbran, ne glede ali gre za slabe ali vesele trenutke. Kako to, so se spraševali kolegi iz Correiere della Sera. Charles jim odgovori: “To ni nobena naravna danost. Ko sem bil še majhen, sem bil preveč čustven. Energijo sem zapravljal za nepotrebne stvari, kot je jeza. S specialistom smo delali na tem in zato sem danes miren.“
Za večino strokovnjakov Formule 1 kot so Johnny Herbert, Damon Hill ali Martin Brundle, mladi Leclerc ni le bodoči zmagovalec, temveč tudi bodoči prvak. In kje se mora izboljšati, da bi te cilje tudi dosegel? Charles: “Potrebujem več izkušenj. Razviti moram globlje razumevanje za nastavitev dirkalnika in moram postati še bolj natančen z opisi za tehnike ekipe. Pri napakah sem dovolj strog do sebe. V Nemčiji sem na mokri stezi zdrsel s steze, v Bakuju je izgubil nadzor nad dirklanikom in to me zelo jezi. Če delam napake, sem potem zelo samokritičen.”
Najostrejši kritik Charlesa Leclerca je Charles Leclerc. Frederic Vasseur, njegov nekdanji šef pri ekipi Alfa Romeo, pravi: “Največje dirkače nihče ne potrebuje preganjati, samo od sebe zahtevajo največ. Poglejmo si Hamiltona ali Vettla ali Alonsa. Charles z njimi deli ostro oko za detajle. Njegovo delo pa je vedno orientirano k rešitvam.“
In katere sposobnosti Charles Leclerc zavida Lewisu Hamiltonu? “Njegovo konstantnost. Vsaki lahko iz svojih možnosti naredi najboljše. Tudi mentalno je zelo močan. Vsak lahko odpelje en hiter krog. Vendar pa je nekaj povsem drugega, če to narediš v pravem trenutku. Na tem še moram delati.”
