Komisarjem dirke se pogosto dogaja kot njihovim kolegom, sodnikom v nogometu. Obstaja stran, ki je z njihovim sojenjem oziroma kriterijem zadovoljna, na drugi strani pa so običajno nezadovoljneži. V primeru Formule 1 gre za določeno sceno dirke in odločitve komisarjev, zaradi katere so prizadeti dirkači nezadovoljni. Komisarji dirke imajo kot nogometni sodniki (v zadnjem času) video posnetke. Primer opazujejo na štirih velikih monitorjih, in iz vsakega zornega kota steze. V boksih je nameščeno več kamer. Njihova količina podatkov je ogromna, kajti primeri in odločitve zadnjih štirih let so odloženi v mapah na strežniku. Tako lahko komisarji z enim klikom pridejo do določenega primera. Obstaja pa še arhiv s primeri, ki segajo še dlje v zgodovino.
Izrečene kazni zadnjih let se lahko filtrirajo in sicer po dirkačih, stezah, po teži kazni (5 sekund, 10 sekund, vožnja skozi bokse, Stop-and-Go). Komisarji imajo dostop do podatkov hitrosti, GPS-a in telemetrije. Tako da lahko vidijo, kdo v določenem času stoji na stopalki za plin, kdo pospešuje, zavija, prestavlja gor ali dol, kakšen je hitrostni delta med dirkalnikom A in B. Kljub tej poplavi podatkov pa imajo sodniki Formule 1 neverjetno težko nalogo. Ker je vsak primer v neki meri drugačen. Kako nastane trčenje, izhod tega primera in posledice. Kako lahko v tem primeru vedno najdemo pravo kazen?
Odločitev, ki je v letošnji sezoni skrbela za vroče razprave, je bila kazen petih sekund proti Sebastianu Vettlu na dirki v Kanadi. Dirkač Ferrarija je v počasni šikani prvega sektorja zašel na travo in se na stezo vrnil pred Lewisom Hamiltonom. Komisarji so v tem videli oviranje in nevarno vožnjo. Po kratkem posvetu so se komisarji tega dne enoglasno odločili, da Vettla kaznujejo. Druga scena, ki je prav tako skrbela za številne debate, je bil zadnji krog dirke v Avstriji in sicer trčenje med Maxom Verstappnom in Charlesom Leclercom. Tukaj ni bila izrečena kazen, zaradi česar je mladi Monačan napovedal, da bo odslej dirkal ostreje. Meja med “ravno še dovoljenim” in prepovedanim je tekoča. Od dirke v Avstriji smo dobili občutek, da so komisarji znova dovolili nekoliko ostrejše dirkanje. “Ljudje včasih pozabijo, da smo že na drugi dirki sezone v Bahrajnu sedeli skupaj in govorili o tem, kaj pomeni, da dirkačem pustimo bolj svobodno dirkanje,” tako Michael Masi, FIA direktor dirk. “Tam so bili prisotni vsi: FIA, FOM, šefi ekip in dirkači.“
Dirkačem pustiti dirkati, se boriti in se včasih tudi dotakniti. V angleškem jeziku to pomeni let them race. “Na tem delamo skupaj z vsemi vpletenimi. Mi kot vodstvo dirke in komisarji želimo razumeti, kaj ‘let them race’ pomeni za ekipe,” pojasni Masi. Nekatere ekipe so bile z ohlapno linijo komisarjev dirk v velikem delu sezone nezadovoljne. Na primer McLaren, ki si želi bolj strogo razlago pravilnika. “Na začetku sezone so vsi vedeli, na čem so. To se je z odločitvami tekom sezone nekoliko omehčalo. Za nas bi bila strožja razlaga pravilnika veliko ljubša. Iz našega vidika to prinaša večjo konsistenco pri odločitvah,” doda Masi.
V zimskem premoru želi FIA skupaj z Masijem in komisarji še enkrat pregledati celotno sezono. In na podlagi tega delati na predpisih in smernicah. Kaj je dovoljeno in kaj ne? Masi k temu pove: “Tukaj gre za proces. V zimskem premoru se bomo o tem še enkrat temeljito pogovorili in se o tem na testiranjih pred sezono pogovorili z ekipami.” Cilj je, da se ustvari jasen katalog. Vendar bo vedno obstajal prostor presoje. Že samo zaradi dejstva, da se komisarji na vsaki dirki menjavajo. FIA bo v zimskem premoru verificirala tudi DRS cone. “Preverili bomo, kdaj je bilo pravilno dozirani, kdaj je bil učinek prevelik, kdaj premajhen, kdaj je bilo prehitevanje preveč enostavno, kdaj preveč težko. Ali moramo prilagoditi točke aktiviranja sistema DRS? Ali potrebujemo tretjo DRS cono ali pa moramo eno odvzeti. To so vprašanja, ki si jih postavljamo,” še zaključi Masi.
