Mladenič stopa v res velike čevlje očeta Michaela (91 zmag, sedem svetovnih naslovov). S tem se tudi razširja poglavje “Očetje in sinovi” v najvišjih dirkaških serijah motošporta. Poglejmo si še nekaj primerov družinskega “medgeneracijskega sodelovanja” v motošportu.
Antonio in Alberto Ascari
Oče Antonio (1888-1925) je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zmagovalec več dirk za Veliko nagrado, preden se je z Alfo usodno ponesrečil na Veliki nagradi Francije v Monthléryju blizu Pariza. Sin Alberto (1918-1955) je zmagal na 13 od 32 dirk Formule 1 in bil svetovni prvak s Ferrarijem v letih 1952 in 1953. Med testiranji v Monzi se je leta 1955 smrtno ponesrečil.
Hans in Hans-Joachim Stuck
Hans Stuck (1900-1978) je bil “kralj gorskih dirk” medvojnega obdobja, leta 1930 je postal evropski prvak z Austro-Daimlerjem. Uspešen je bil tudi na dirkališčih, kjer je osvojil več dirk za Veliko nagrado kot voznik Mercedesa in Auto-Uniona ter postavil številne rekorde. Zaradi izključitve nemških dirkačev iz tekmovanj leta 1945 je Stuck starejši do leta 1950 vozil z avstrijskim potnim listom, ki ga je pridobil, ko je vozil za Austro-Daimler. Po nekaj odpeljanih dirkah v F1 v petdesetih letih je pri svojihšestnesetih spet postal nemški prvak v gorsko-hitrostnih preizkušnjah.
Sin Hans-Joachim (rojen 1951) je tako kot oče, državljan Nemčije in Avstrije. Med leti 1974 in 1979 je nastopil na 74 dirkah F1 (dvakrat je bil tretji), dvakrat je zmagal v Le Mansu, Sebringu in na 24 ur Nürburgringa. Zanimivo je, da je med njegovim prvim in zadnjim uspehom minilo kar 28 let. Leta 1990 je postal tudi prvak serije DTM. Tudi njegova sinova Johannes in Ferdinand sta bila aktivna dirkača.
