Alfa Romeo 155 V6 TI je ena največjih ikon dirkalnih avtomobilov divjih 90. let. Leta 1993 je tovarniška ekipa iz Milana presenetila uveljavljeno nemško konkurenco in kljub vsem napovedim z Nicolom Larini za volanom osvojila naslov prvaka DTM.
Več kot tri desetletja kasneje italijansko neodvisno podjetje SGT Automobili odpira novo poglavje in predstavlja novo različico za ceste. Z modelom 55-SGT ekipa okoli Stefana Lo Bartola, oblikovalca Emanuela Bomboija in Diega Iodicea predstavlja sodoben poklon modelu 155, pri čemer poudarja: »55–SGT ni niti replika niti restomod, še manj pa zgolj nostalgični projekt. Gre namreč za sodobno vizijo tega, kako bi danes izgledala cestna različica vozila, ki je bilo prvotno razvito za dirkališče, ob uporabi najsodobnejše tehnologije, materialov in inženirskih spoznanj.«
Ta projekt, omejen na 55 primerkov, razdeljenih na različici »Stradale« in »Trofeo«, naj bi na asfalt prenesel duh tistih časov, hkrati pa zagotovil mednarodno homologacijo za vožnjo po javnih cestah. Osnova modela 55-SGT temelji na zunanji tovarniški platformi, »ki velja za eno najboljših avtomobilskih arhitektur, kar so jih kdaj koli razvili«. Močno domnevamo, da gre za platformo Giorgio, ki se med drugim uporablja tudi v odlični Alfi Romeo Giulia Quadrifoglio.
Karoserija je izvedena kot torzijsko trdna monokok konstrukcija. Pri tem se uporablja kombinacija materialov, ki vključuje visoko legirano jeklo (AHSS), aluminijeve zlitine ter ogljikova vlakna, kevlar in karbon-titan. Zahvaljujoč dodatnim ojačitvam iz ogljikovih vlaken T1000 model 55-SGT Stradale doseže torzijsko togost okoli 45.000 Nm/stopinjo. To je za 25 odstotkov več kot pri prvotni osnovni arhitekturi.
Videz, ki ga je zasnoval glavni oblikovalec Emanuele Bomboi, črpa navdih iz aerodinamične različice originalnega modela DTM iz leta 1996, vendar to klinasto obliko prenese v »sodobne« – se pravi: precej mogočnejše – proporcije. Dvosedežnik meri kar 5.050 mm v dolžino, 1.995 mm v širino in je visok 1.400 mm. Medosna razdalja znaša 2.820 mm.
Za sprednjimi kolesnimi nišami izrazit sistem za odvod zraka umirja zračne tokove. Na zadku je nameščen tridelno krilce, ki v povezavi z difuzorjem v slogu GT3 in zaprtim spodnjim delom karoserije pri hitrosti 230 km/h ustvarja podtlak do 460 kilogramov. LED-zadnje luči imajo poleg tega vgrajene zračne kanale za prezračevanje kolotekov. Zadnja vrata osnovne izvedbe so bila popolnoma odstranjena in so zdaj le še vizualno nakazana.
Tudi za pogon so se zgledovali po Alfi Romeo. 2,9-litrski biturbo V6 iz modelov Giulia in Stelvio Quadrifoglio je opremljen s tremi nastavitvenimi profili SGT, ki jih je mogoče upravljati iz kokpita. Na voljo so moči 520 (kot pri originalu), 560 ali 620 PS. Zanimivo je, da motor doseže največjo moč pri 7.800 U/min, torej precej pozneje kot pri serijskih modelih.
Kdor se odloči za brezkompromisno različico »Trofeo«, ki je lažja za 100 kilogramov, bo zahvaljujoč prilagojenemu sistemu polnjenja in kovanim komponentam dobil kar 750 PS in navor 800 Nm že pri 2.750 U/min. Prenos moči zagotavlja ojačani 8-stopenjski avtomatski menjalnik ZF, ki se upravlja s prestavnimi ročicami. Vse skupaj akustično dopolnjuje lastni izpušni sistem »Sinfonia Corsa«. Italijani ne navajajo voznih zmogljivosti za model 55-SGT.
Za puriste je prava poslastica posebej razvit mehansko-analogni pogon na vsa kolesa. Prek izbirnega stikala v kokpitu je mogoče uravnavati porazdelitev navora med osmi – od razmerja 50:50 prek razmerja 20:80 z večjim poudarkom na zadnji osi vse do čistega »drift« načina s 100-odstotnim navorom na zadnji osi. Podvozje temelji na popolnoma nastavljivi konstrukciji z dvojnimi prečnimi ročicami in elektromagnetnimi blažilniki. Odboj in kompresijo je mogoče za obe osi ločeno nastaviti na lestvici od -5 do +5.
Stik s cesto zagotavljajo kovana 20-palčna platišča z osrednjim zapiranjem znamke OZ Racing, ki so posebej za model 55 iz predala potegnili svoj ikonični dizajn »Superturismo«. Na teh klasičnih platiščih so nameščene pnevmatike Michelin Pilot Sport Cup 2 v dimenziji 275/35 ZR20. Za zaviranje skrbi zavorni sistem Brembo (Stradale) oziroma SGT-jev lastni zavorni sistem s 395-mm zavornimi koluti na sprednji osi (Trofeo).
Notranjost se predstavlja kot minimalistično delovno mesto v slogu »Club Sport« z vgrajenim varnostnim lokom in dvema športnima sedežema iz ogljikovih vlaken znamke Sparco, ki prav tako močno spominjata na sedeže, ki so na voljo v modelu Giulia Quadrifoglio.
Oblika armaturne plošče je poklon dirkalniku DTM iz leta 1996: izrazit funkcionalni stolpec združuje najpomembnejše analogne stikala iz vrhunskega Ergal-aluminija. Digitalni kombinirani instrumentarij spominja na zgodovinski zaslon Magneti Marelli iz prvotnega modela. Da bi optimizirali porazdelitev teže, sta bila položaj sedeža in volan premaknjena bližje sredini vozila. Kljub radikalnemu motošportnemu duhu lastniki v vsakdanjem življenju ne bodo morali odreči udobjem, kot so zračne blazine, sodobni varnostni sistemi in avtomatska klimatska naprava.
Kdaj natančno naj bi prva vozila prišla do kupcev, še ni bilo sporočeno. Enako velja za ceno, ki bo verjetno izjemno visoka.
