Bojan Vrbnjak
Pandemija novega koronavirusa je prerasla v pravo tragedijo. Število smrtnih primerov iz dneva v dan strmo narašča, višek te pandemije pa še zdaleč ni dosežen. Svet je dobesedno obstal. Spričo tega je Formula 1 razumljivo porinjena v ozadje in zelo nenavadno bi bilo, če bi v tem času drame skrbeli še za kraljevi razred motošporta, ki ga obožujemo in doživljamo. In Formula 1 tačas ni le na prisilnem dopustu, še več, bori se za lastno prihodnost. Ali se bo letošnja sezona prej ali slej začela, je še nejasno. Koliko bo novi koledar zajemal dirk, prav tako. A tukaj gre za veliko več.
Formula 1 pred veliko finančno krizo
Franz Tost, šef ekipe AlphaTauri, je v intervjuju za kolege iz Motorspot-Magazin.com pojasnil celoten obseg krize, ki vlada v Italiji. Čeprav ekipa iz Faenze ne spada med velike, pa jim doslej ni bilo treba skrbeti (finančno) za lastno prihodnost, kajti nad seboj imajo velikega brata Red Bull. A letos je to drugače. “Če letos ne bomo odpeljali nobene dirke, sem prepričan, da bodo vse ekipe imele finančne težave. Tukaj gre za preživetje. Videti moramo, kako lahko Formula 1 sploh preživi.” V preteklosti smo bili vajeni tega, da so se manjše ekipe vedno morale boriti za preživetje, toda tokrat je drugače, kajti za preživetje se borijo tudi velike.
Če odpadejo dirke, odpadejo tudi pristojbine organizatorjev. Tretjina skupnih prihodkov Formule 1 prihaja namreč od pristojbin. Druga tretjina iz denarja iz televizijskih pravic, kjer prav tako grozi veliki izpad, če bo letos manj dirk, ali pa v najslabšem scenariju nobene. Zadnja tretjina prihodkov pa prihaja od sponzorjev, VIP vstopnic, lastnih TV produkcij in obeh nižjih serij Formule 2 in Formule 3. Seveda je tudi ta vir zelo odvisen od odpovedi dirk. Nekaj več kot polovica skupnih prejemkov Formule 1 se razdeli med ekipe.
Ključ delitve je zapleten, saj tukaj obstajajo zgodovinska plačila, bonitete uspešnosti in uvrstitev konstruktorskega prvenstva. Sistem je zelo nepošten in prikrajša manjše zasebne ekipe, katerim veliki koncerni ne pomagajo pri polnjenju blagajn. Za manjše ekipe pomeni, da pogosto več kot polovica denarja njihovega proračuna prihaja od Liberty Medie. Lahko si samo predstavljamo, kaj se zgodi, če v tem loncu večinskega lastnika komercialnih pravic ni več denarja. To lahko pomeni samo pogreb majhnih ekip.
Ali bodo koncerni potegnili zasilno zavoro?
Toda v tem trenutku niso le manjše ekipe, ki jih skrbi za lasten obstanek. Tudi veliki igralci Formule 1 nenadoma postajajo zelo ubogljivi. Poleg dejstva, da izgubljajo denar od Liberty Medie, imajo proizvajalci v lastnih hišah povsem drugačne težave. Koncern Daimler je že pred krizo s koronavirusom sprejemal varčevalne pakete, ki so težki milijarde evrov. Avtomobilska industrija je tačas v resni krizi. Daimler, Renault in Red Bull, veliki igralci Formule 1, morajo gledati na vsak evro. Tudi Ferrari tukaj ni izvzet. Prihodnost proizvajalcev v Formuli 1 je negotova kot že dolgo ne. Ker ravno konec letošnjega leta poteče sporazum Concorde, bi bilo za vse najenostavnejše sprejeti odločitev, da se izstopi iz Formule 1. Že brez krize koronavirusa je bilo vprašljivo, če se bodo vsi koncerni tudi od leta 2021 naprej zavezali kraljevemu razredu motošporta.
Verjetnost, da bomo Formulo 1, takšno kot poznamo, videli tudi po koncu krize koronavirusa, ni ravno posebej velika.
Pri Mercedesu in Renaultu imajo sedaj pomembnejše težave kot je Formula 1. Tudi pri Red Bullu si bodo verjetno postavili vprašanje, ali si lahko spričo trenutnega gospodarskega položaja še privoščijo luksuz financiranja dveh ekip. Tako pridemo do spoznanja, da se nekateri majejo, ker so odvisni od velikih proizvajalcev, drugi pa se majejo, ker bi jim lahko aktualna kriza vzela finančno osnovo. Verjetnost, da bomo Formulo 1, takšno kot poznamo, videli tudi po koncu krize koronavirusa, ni ravno posebej velika. S prestavitvijo pravilnika in zamrznitvijo nekaterih delov dirkalnika je bil narejen le drobcen korak, ki predstavlja kapljico vode na vroči kamen.
Ob tem se moramo znova spomniti besed Franza Tosta, izrečenih na začetku: “Ti ukrepi pomagajo le v primeru, če bomo letos imeli vendarle 10 do 15 dirk. Če jih bo manj ali sploh nobene, potem je to premalo za povrnitev nastalih stroškov. Potem se morajo ekipe usesti za mizo, da se dogovorijo o resnih ukrepih. In takrat ne bo šlo za to, da se zamrznejo nekateri deli, temveč moramo videti, kako lahko Formula 1 sploh preživi.” In to bi lahko imelo posledice, ki si jih danes še ne moremo predstavljati.
