Bojan Vrbnjak
Lewis Hamilton in ekipa Mercedes sta na zadnji dirki pred poletnim premorom dokazala, da se lahko s pametno strategijo in pravo reakcijo na potek dirke doseže zmaga tudi iz tretjega startnega mesta. Aktualni prvak je uspel prav pred zaključkom dirke prehiteti takrat vodilnega Maxa Verstappna in si privoziti svojo 81. zmago v karieri.
Pri tem je imel veliko podpore s strani svoje ekipe, kar je po dirki potrdil tudi Toto Wolff, šef ekipe Mercedes. Avstrijec je pohvalil svojega zlatega dečka, ni pa pozabil pohvaliti tudi izjemno delo moštvenih strategov. Ti so uporabili nekaj natančno premišljenih sredstev, da so v pravem trenutku sprejeli prave odločitve.
Rob Smedley, nekdanji dirkalni inženir pri Ferrariju in Williamsu, ki tačas služi denar pri vodstvu Formule 1, je na odgovarjajoče vprašanje navijačev na spletni strani Formula1.com pojasnil: “Strategi uporabljajo zelo izpiljena sredstva, ki jim pomagajo, da se določi strategija dirke in da le-to tekom dirke upravljajo v realnem času.”
“Pred leti smo uporabljali edino deterministično orodje, ki je neznatno skrajšalo dirkaški čas, vendar modeli, ki se uporabljajo sedaj, so veliko bolj izpiljeni,” se spominja Smedley in v isti sapi doda: “Medtem smo uvedli bolj statističen pristop, pri katerem ekipe ne opazujejo le eno izvedbo simulacije, temveč lahko sedaj koristijo milijone simulacij, s katerimi bi našle rešitev za najboljši izgled uspeha na dirki. To se označuje kot Monte Carlo simulacija.“
In to še ni vse. “Povrhu pa ekipe uporabljajo tudi matematična sredstva kot je teorija iger. S temi se v osnovi poskuša napovedovati morebitna ravnanja vseh igralcev – v tem primeru posameznih dirkačev – in se temu upirati, da bi na koncu izšli kot zmagovalci,” pojasni Smedley. “Kombinacija teh simulacij je lahko zelo učinkovita, ko gre za določitev strategije dirke in prilagoditve tekom same dirke.“
Vendar pa se pri tem ne sme pozabiti na lasten občutek, opozarja Smedley. “Seveda bi morala ta sredstva služiti le kot dopolnitev človeške inteligence in intuicije, ki v določenih primerih še vedno prevladuje nad učinkom strojev in programov. Tako kot pri vseh stvareh v Formuli 1 je izziv v tem, da se najde prava zmes iz izračunov in človeškega učinka, da se na koncu pridobi optimalna rešitev.”
