Marko Hanželič
Načinov za zmanjševanje ogljičnega odtisa tekmovanja je seveda mnogo, ne glede na vse pa ne moremo mimo bržkone najpomembnejšega dejavnika, ki F1 postavlja v vlogo onesnaževalca okolja – uporabe fosilnih goriv za pogon samih dirkalnikov. Ne razumite me napak, vsak boljši poznavalec ustroja delovanja katerekoli od dirkaških serij se zaveda, da dirkalniki porabijo le kanček tistega, kar gre za logistiko in delo ekip na dirkališču, je pa seveda uporabljeno gorivo tisto, ki definira okoljski renome posamezne dirkaške serije. Prav zato se ljubitelji Formule E ne sprašujejo, zakaj v ozadju brni na stotine dizelskih generatorjev, ki proizvajajo električno energijo za »okoljsko vzdržne« dirkalnike.
Vedno znova smo priča modrovanju o možnostih, ki jih F1 ima, da bi v prihodnje postala bolj »zelena«. Pri gorivih je namreč alternativ kar nekaj, a ima vsaka izmed njih tudi svoje slabosti in omejitve. Najenostavnejša je tista z atomom ogljika in štirimi atomi vodika, in je stranski produkt na vsaki živinorejski kmetiji – metan. Druga opcija je etanol, ki je še vedno najbolj razširjena bioalternativa pogonskim gorivom za vozila, tudi zato, ker je razmeroma poceni, na drugi strani pa seveda nima energijske kapacitete, kot jo premore bencin. Za vsak porabljeni liter konvencionalnega goriva tako porabimo 1,5 litra etanola, če bi želeli, da se sprosti enaka količina energije.
Tretja opcija je ogljikovodik, ki ga imenujemo izooktan oziroma 2,2,4-trimetil pentan. Gre pravzaprav za substanco, s katero določamo oktansko število pri bencinu. Glede na to, da gre za eno izmed sestavin bencina, bi lahko izooktan uporabili v obstoječih pogonskih agregatih, pri čemer bi se izognili vplivu in škodljivosti nekaterih spojin in elementov, ki jih vsebuje bencin (žveplo, fenoli,…) in razlikam, ki jih prinaša rafiniranje.
Na žalost na svetu ni dovolj tovarn in rafinerij, ki bi proizvajale sintetično gorivo, tako da tudi ta varianta, vključno s kombinacijo alkohol-izooktan, za zdaj vsekakor odpade. Kompresija, se pravi stisljivost pogonskega goriva je tista spremenljivka, ki omogoča večji termični izkoristek motorja, zato pri F1 svoj pogled v prihodnost usmerjajo v smeri biogoriv, ki jih bodo glede na potrebe pogonskih agregatov priredili tudi v sami zasnovi, sinergistični učinek pa naj bi prinesel bistven prihranek pri porabi goriv in s tem tudi bolj zeleno F1.
