Bojan Vrbnjak
Jordan je v svoji karieri ogromno časa preživel okrog dirkačev, saj je bil šef ekipe v različnih ekipah v različnih dirkalnih serijah. Ena od teh je bila Formula 3, ko je v poznih osemdesetih letih, tik pred vstopom v svet Formule 1 začel avanturo z lastno ekipo Eddie Jordan Racing.
V tistem času mu je v ekipi primanjkovalo denarja, zaradi česar je moral prevzeti nekatere inženirske odgovornosti, v tej vlogi pa se je tudi veliko naučil o miselnosti dirkačev. “Ko smo obtičali in nismo imeli dovolj denarja, da bi imeli zadostno število inženirjev, sem včasih opravljal službo inženirja,” je povedal v podcastu F1 Nation z Damonom Hillom. “Vedno sem se potopil v kokpit dirkača, se posvetil fantu sredi kvalifikacij Formule 3 in spomnim se primera z Jeanom Alesijem tekom VN Francije, ko sem mu rekel ‘poglej, pravkar sem ti spremenil določene nastavitve’. Seveda nisem storil ničesar, nikoli nisem ničesar spremenil, on pa je bil za pol sekunde hitrejši, zato sem se spraševal ‘Kaj je s temi fanti?’ Ali imajo težave v glavi. Vse kar potrebujejo, je božanje po glavi.“
Jordan nadaljuje: “In ti si isti Damon, samo masirati si moraš glavo, ker si…vsi dirkači so polni sranja in vemo, da..to je vse v glavi. Kaj se zgodi v nesreči, ko izgubijo prednje krilce? Postanejo hitrejši. To je življenjsko dejstvo. Ljudje se prilagajajo danemu nizu okoliščin, ko pa pride do tega, so vsi polni raznih podatkov. O moj bog, dirkači – z njimi se ne morem spoprijeti.” Glede na ves pritisk, ki ga prinaša delo in zahtevana osredotočenost, se na splošno domneva, da so dirkači psihično zelo trdni.
Vendar pa Jordan meni, da so v resnici zelo krhki ljudje in da so za njih v ta namen potrebni najboljši psihološki triki. “Dirkači so na splošno krhki liki, tako kot večina športnikov. In potrebujejo, da jim nekaj povemo, kako lahko najdejo dodatno zaupanje. Vendar to deluje. Vsakdo, ki verjame, da psihologija v nobenem športu nima pomembne vloge, je neumen. Še kako ima in tako je seveda tudi v Formuli 1,” še zaključi Jordan.
